Zagonsko podjetje Brex je bilo ustanovljeno spomladi 2017, zares je začelo delovati poleti 2018, prej kot v pol leta pa se je že zavihtelo med samoroge, podjetja s tržno vrednostjo, višjo od milijarde dolarjev. To mu je uspelo s finančnotehnološko rešitvijo oziroma kreditno kartico, namenjeno prav zagonskim podjetjem. Vlagateljsko je Brex podprla investitorska smetana iz Silicijeve doline, vključno s slovitim podjetniškim pospeševalnikom Y Combinator in soustanoviteljema Paypala Petrom Thielom in Maxom Levchinom. Doslej je Brex od njih zbral za več kot 180 milijonov dolarjev zagonskih sredstev.
Henrique Dubugras iz Sao Paola in Pedro Franceschi iz Ria de Janeira sta se spoznala kot 16-letnika, povezali pa sta ju ljubezen do računalniškega programiranja in frustracija zaradi strogosti mater, ki nista imeli razumevanja za njune ambicije, navdihnjene z uspehom Facebookovega Marka Zuckerberga. V resnici je materi skrbela hekerska prodornost sinov. Franceschi si je že kot otrok od Appla prislužil grožnjo s kazenskim pregonom zaradi vdora v sistem iphona. Zdaj, pri dvaindvajsetih letih, imata Henrique in Pedro podjetje Brex s sedežem v San Franciscu, ki ustanoviteljem zagonskih podjetij omogoča dostop do podjetniškega kredita brez osebne odgovornosti in pologa. Poleg omenjenih investitorjev podpira Brex tudi Carl Pascarella, nekdanji izvršni direktor največjega svetovnega izdajatelja kreditnih kartic visa.
Dubugras, izvršni direktor Brexa, pravi, da ima za seboj dva ponesrečena podjetniška poskusa, enega uspešnega in enega, ki je na poti k uspehu. Pri štirinajstih ga je v Sao Paolu namesto tega, v katero srednjo šolo se bo vpisal, skrbel njegov naslednji podjetniški projekt. Za seboj je imel že izdelavo uspešne računalniške igre, ki jo je moral umakniti s spleta zaradi omenjenega zapleta z Applom. Denar, ki ga je zaslužil z igro, je porabil za zagon spletnega podjetja, s katerim je poskušal pomagati brazilskim študentom pri vpisovanju na ameriške univerze. Pridobil je 800.000 uporabnikov, vendar pa s tem ni nič zaslužil. Potem se je spoznal s Franceschijem, podobno lačnim (podjetniškega) uspeha in še posebej mahnjenim na spletno plačevanje. Ustanovila sta podjetje za spletno plačevanje Pagar.me, z njim zbrala 30 milijonov dolarjev vlagateljskih sredstev in zaposlila sto ljudi. Podjetje sta prodala, ko je imelo za milijardo in pol dolarjev transakcij.
Jeseni 2016 sta se Dubugras in Franceschi preselila v Silicijevo dolino, se vpisala na Univerzo Stanford in se z zagonskim podjetjem Beyond, s katerim sta se lotila področja navidezne resničnosti, prijavila v Y Combinator. Po treh tednih sta spoznala, da to ni pravi posel zanju, in po zaslugi mentorjev v Y Combinatorju ugotovila to, kar sta vedela že ves čas – da sta res dobra na področju spletnih plačil. S svojimi izkušnjami v zagonskem podjetništvu sta dobro poznala kreditne težave zagonskih podjetij, ki so za tradicionalne banke preveč tvegane stranke. Glede na njuno pronicljivost za rešitve v finančni tehnologiji jima zato ni bilo težko začeti projekta s kreditnimi karticami, oblikovanimi posebej za ustanovitelje inovativnih podjetij. Ugasnila sta Beyond in aprila 2017 odprla Brex, ki je takoj uspel, zato sta opustila študij na Stanfordu in se povsem posvetila poslu.
Brex od uporabnika ne zahteva nobenega osebnega jamstva ali pologa, niti poroštva tretje osebe. Njegova programska oprema deluje zelo preprosto, poenostavlja tudi veliko frustrirajočih postopkov pri poslovanju podjetja in nadzoru nad njegovo porabo.
Brex lahko odobri zagonskemu podjetju tudi desetkrat višjo kreditno omejitev od tiste, ki jo lahko dobi v tradicionalni banki, podjetnik dobi virtualno kreditno kartico takoj po koncu spletne prijave, hkrati pa tudi status oziroma obvestilo o višini kredita, ki ga lahko porabi.
Brex določa kreditni limit tako, da (s pomočjo svojega algoritma) napove prihodnje mesečne prihodke podjetja in mu odobri kredit v višini od 50 do 100 odstotkov tega zneska – največ pa pet milijonov dolarjev. To daje malim podjetjem večjo fleksibilnost pri povečevanju obsega posla, ne da bi se preveč zadolžila.
Brex ne zaračunava letne provizije, niti stroškov pri mednarodnih transakcijah. Pripravil je tudi program nagrajevanja, utemeljenega na potrebah in vzorcih porabe, značilne za zagonska podjetja. Vlagateljski kapital nameravajo v Brexu porabiti tudi za zaposlovanje inženirjev, s katerimi bi širili svoj poslovni model tudi zunaj ekosistema tehnoloških zagonskih podjetij. »Zavladati želimo svetu podjetniških kreditnih kartic,« je Dubugras povedal za spletni medij Techcrunch. »Naš cilj je, da bi prav vsako podjetje na svetu pri stroških pomislilo na Brexovo kartico.«
