Proizvodna hala nove tovarne industrijskih robotov v Kočevju, prve Yaskawine tovarne zunaj Azije, deluje skorajda sterilno. »Vsa filozofija temelji na pametni tovarni. Programska oprema nadzira obdelavo ulitkov, vse torej poteka avtomatsko,« pravi Hubert Kosler, predsednik uprave Yaskawe Europe Robotics ter obeh ribniških podjetij, Yaskawe Ristro in Yaskawe Slovenija.

Slabi dve leti po odločitvi, da bo nova Yaskawina tovarna v Sloveniji, in poldrugo leto po začetku gradnje so danes v kočevski industrijski coni odprli prvo Yaskawino evropsko tovarno industrijskih robotov. Poskusna proizvodnja 6-osnih industrijskih robotov v pametni tovarni na 12.000 kvadratnih metrih površine se je začela novembra lani. Trenutno zaposluje 50 ljudi, do leta 2023 naj bi jih 150, od tega več kot desetino na področju razvoja in raziskav. V Kočevju naj bi od začetne zmogljivosti okoli 200 enot na mesec sčasoma proizvedli do 450 enot, pokrivali naj bi 80 odstotkov evropskega povpraševanja in tudi potrebe v Afriki, Rusiji in na Bližnjem vzhodu, večinoma v avtomobilski industriji. Zmogljivost kočevske tovarne je 10.000 robotov na leto.

»Želimo biti čim bližje kupcem«

Kot je poudaril Bruno Schnekenburger, predsednik in direktor Yaskawe Europe, jim nove proizvodne in razvojne zmogljivosti omogočajo, da kupcem v Evropi ponudijo najkrajši možni čas dobave in razširijo možnosti za ponudbo posebej prilagojenih robotskih rešitev. »Ne gre torej za količino. Če bi šlo za to, bi tovarno zgradili na Kitajskem. Gre za to, da smo s proizvodnjo čim bližje kupcem,« pravi. Trenutno po Koslerjevih besedah v novi tovarni preizkušajo štiri različne modele robotov, kmalu naj bi dodali še tri. Yaskawa sicer proizvaja več kot 100 različnih modelov industrijskih robotov, v Evropi pa proizvajajo tiste, ki jih trg potrebuje.

Odločitev, da investira prav v Kočevju, ni prišla čez noč. »Imamo zelo dobre izkušnje s podjetjema Yaskawa Ristro in Yaskawa Slovenija v Ribnici. Prav gotovo pa nam ne bi uspelo brez tesnega sodelovanja s slovensko vlado in lokalno skupnostjo, kar nam je omogočilo, da smo tovarno postavili v tako kratkem času. Od države je bila za nas poleg sofinanciranja izjemno pomembna prav podpora pri pridobivanju dokumentacije,« pravi Manfred Stern, regionalni vodja Yaskawe Europe. Slovenija je 24,6-milijonsko investicijo podprla s 5,6 milijona evrov.

Yaskawa v Sloveniji med drugim že leta sodeluje s fakultetama za elektrotehniko in strojništvo ter Inštitutom Jožefa Stefana. V korak z novimi potrebami je šlo tudi ministrstvo za izobraževanje in Srednji šoli Kočevje po dveh desetletjih potrdilo dodatni program strojništva; zdaj se po Koslerjevih besedah dogovarjajo tudi o novem programu mehatronike.

Vsako leto desetodstotna rast

Japonska korporacija Yaskawa velja za največjega proizvajalca industrijskih robotov na svetu. Je vodilni proizvajalec nove generacije servo pogonov, inverterskih pogonov in industrijskih robotov motoman. Yaskawa je leta 1994 prevzela v Nemčiji delujoče slovensko podjetje Motoman, dve leti kasneje pa v Ribnici odprla tovarno za proizvodnjo robotskih celic Yaskawa Ristro. V Ribnici deluje tudi podjetje Yaskawa Slovenija, ki skrbi za prodajo v Sloveniji in na trgih nekdanje Jugoslavije.

Yaskawa Europe s sedežem v nemškem Eschbornu letno proda za 600 milijonov evrov proizvodov. Zaposluje 1900 ljudi, od tega jih je okoli 300 zaposlenih na Yaskawinem evropskem oddelku za robotiko. V tovarnah po vsem svetu je nameščenih več kot 430.000 Yaskawinih robotov, velja tudi za vodilnega mednarodnega dobavitelja pogonske, avtomatizacijske in nadzorne tehnologije ter komponent za proizvodnjo alternativne energije. Celotna korporacija zaposluje 14.500 ljudi po vsem svetu, na leto izdela 40.000 robotov, v zadnjih dveh letih pa je v nove zmogljivosti v Evropi vložila 45 milijonov evrov, poleg Slovenije tudi v Franciji, Nemčiji in na Švedskem. Leta 1915 ustanovljeno japonsko podjetje tako zavestno deluje proti mednarodnim trendom, ki selijo proizvodnjo iz Evrope v Azijo. »V Yaskawi smo prepričani, da se bo proizvodnja, ki se je v zadnjih dvajsetih letih preselila na Kitajsko in druge azijske države, vrnila v Evropo,« dodaja Stern.