Vlada je obravnavo predloga zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank začela minuli četrtek, pri čemer ministrstvo za finance ni razkrilo, ali je v njem upoštevalo katero od pripomb, ki so jo poslali deležniki. Banka Slovenije je najbolj problematizirala rešitev, da bi morala v primeru sodne ugotovitve prikrajšanja nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti plačati odškodnino, saj bi s tem prišlo do nedovoljenega monetarnega financiranja.

Kot je danes opozoril guverner Banke Slovenije, ta "ključna pripomba ni bila upoštevana", s tem pa so bili seznanjeni šele po četrtkovi seji vlade. Zato je danes na premierja naslovil odprto pismo, v katerem ga opozarja na to problematiko. "Predmetni zakon bi namreč, če bi bil sprejet z vsebino, s kakršno smo bili seznanjeni v okviru javne obravnave, kršil temeljna načela centralnega bančništva in pomembno vplival na položaj Banke Slovenije," je poudaril.

Po mnenju Banke Slovenije bi moral predlog zakona vzpostaviti ureditev odgovornosti, iz katere bi bilo jasno, da Banka Slovenije ni odgovorna za plačilo nadomestila za škodo v okoliščinah. Podobno stališče v svojem mnenju zagovarja tudi Evropska centralna banka, ki med drugim opozarja, da je reševanje bank in financiranje ukrepov reševanja tako po pravu EU kot nacionalnem pravu naloga držav, ter opozarja na poseg v finančno neodvisnost Banke Slovenije, do katerega bi lahko prišlo z uveljavitvijo zakona s takšno vsebino.