V skromni delavnici v družinski hiši nad Ljubljano vlada ustvarjalni kaos. Ob vstopu skozi vrata v nos romantično prijadra vonj po lesu. Mojca Buh je ljubezen do lesa prevzela od moža Marka, po izobrazbi lesnega tehnika, ki že ves čas dela z lesom. Sicer tudi njej življenje z naravo nikoli ni bilo tuje. Prihaja s kmetije, kjer je bilo veliko dela v gozdu. In od tam tisti prvi pristni vonj po lesu, ki je Mojco spodbujal, ko je moža nekaj let le opazovala, kadar je na stružnici ustvarjal različne unikatne izdelke. »Enostavno sem želela poskusiti tudi sama.«

Od bolezni do biti sam svoj šef

Ljubezen do družine in same sebe ter do svojega zdravja je zahtevala v Mojčinem življenju spremembo. »Pred devetimi leti sem po rojstvu prve hčerke zbolela za rakom dojk, delo, ki sem ga opravljala do lani, sem opravljala z ljubeznijo, a vedno je zmanjkala pika na i. Čas za družino. Ves čas sem razmišljala, kaj bi lahko naredila, da bi bila sama svoj šef. Ko sem po bolezni drugič zanosila, ko sva se že sprijaznila s tem, da bova imela eno hčerko, je želja po svojem postajala vedno večja. Po rojstvu sem si vzela čas zase, za družino. Zavedala sem se, da nama je bila druga hči poklonjena in da je čas, da naredim nekaj zase, za svoje zdravje, predvsem za mir v sebi.«

Po treh mesecih premora je na silvestrovo prinesla listek z idejo in jo predstavila možu. Njegov prvi pogled in besede: »A ti to resno?« so bile za Mojco še dodatna motivacija. »Na listek sem napisala, kaj bi naredila iz lesa – spomin in domine,« pove in skromno doda, da sta do danes ustvarila že več kot sto različnih izdelkov. Sledila so vprašanja: kje bosta kupila material, kako bosta pošiljala, kam bosta pakirala, kakšna bo podoba in najpomembnejše, kam gresta lahko gledat laser, ki sta ga potrebovala za svoj posel. »Že čez dober mesec sva si ga šla ogledat. Ko sva predstavila idejo, so nama takoj predlagali močnejši laser. A če sva že poiskala tiskarno, kartonažo in druge dobavitelje, naju tudi višja cena laserja ni ustavila.«

Vložila skupne prihranke

Skupne prihranke sta vložila v nakup laserja in materialov, embalaže… In ko sta dobila laser, sta začela spoznavati program, sledilo je učenje, tudi s pomočjo youtuba. Čeprav je bilo zaradi moževega znanja in dela s CNC-stroji lažje, sta začela z najbolj enostavnimi stvarmi, prav tako jima ni bilo odveč prositi za pomoč in nasvete. »Z vsakim izdelkom sva se kaj novega naučila in danes bi marsikaterega drugače naredila. Z voljo po ustvarjanju se še vedno učiva, vesela sva vsakega nasveta, pomoči, največ pa se naučiš sam, ko poskušaš. Gre več časa, a na koncu je veselje toliko večje, ko vidiš, da si nekaj uspel narediti sam.«

Prvega marca je minilo eno leto, odkar sta zakonca Buh začela ustvarjati. Družabne igre in učni pripomočki za otroke so eno poglavje, dodatki za dom, vse za praznovanja, poroke, obletnice, krste, obhajila je drugo, tu so še nakit, dodatki za gostinstvo, za praznike. »Na začetku so bile le družabne igre, nekaj idej najdeva na spletu, veliko idej pa nastane v glavi, ko opazujeva svoji punci. Ko dava na kup ideje, nastane včasih tudi čisto nova zgodba.«

Reklama od ust do ust

Trenutno naročila prihajajo prek facebooka in spletne strani. Največ je mamic, nekaj tudi očetov, prav tako babice in dedki. Tudi pari, ki razmišljajo o poroki. »Skratka različne generacije z vseh koncev Slovenije,« pove Mojca. Verjame, da je največja reklama prav njun odnos do strank. »Res želiva vsem izpolniti želje in večkrat več ur sediva in razmišljava, kako narediti, ustvariti. In ko je zadovoljna stranka, gre novica naprej.« Zakonca imata še veliko idej in tudi možnosti, kam lahko prodreta. »Meriva tudi na tujino, ki se počasi odpira, predvsem pa gradiva na znanju, ki ga preneseva na izdelke, na spletno stran,« pove sogovornica. Zaveda se, da ne gre le za ustvarjanje izdelkov, ki so vsi ročno obdelani in tudi pobarvani, in da je pomemben tudi marketing, prav tako slike izdelkov. »Želiva ustvarjati kvalitetno in želiva si, da si naju stranke zapomnijo po najini ljubezni do vsakega izdelka – da jih cenijo, kot jih ceniva midva.«