Letališče, ki se imenuje preprosto Istanbulsko, je prestižni projekt predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, s katerim hoče pokazati veličino svoje 17-letne vladavine, ki pa je v zadnjih letih vse bolj avtoritarna in tudi vse manj uspešna na gospodarskem področju.

Velika selitev

Nekaj ur pred prvim vzletom, ki ga je izvedlo letalo Turkish Airlines proti Ankari, so oblasti sporočile, da so s 35 kilometrov oddaljenega Atatürkovega letališča do Istanbulskega letališča s 700 tovornjaki, ki so od petka neprestano vozili, v veliki meri že preselili 50.000 ton materiala, tudi letaliških vozil in varnostnih senzorjev. Za ta namen so za več ur zaprli tri avtoceste.

Tudi v zraku se je veliko dogajalo, saj je Turkish Airlines z Atatürkovega na Istanbulsko letališče, ki bo tako postalo novi dom za največjo turško letalsko družbo, preselil 337 svojih letal. Zadnje potniško letalo je z Atatürkovega letališča, ki bo odslej namenjeno samo tovornemu prometu, poletelo s petka na soboto ponoči v Singapur, potem pa na obeh letališčih več ur ni bilo vzletov in pristankov. V noči s sobote na nedeljo so potem z Istanbulskega poletela tudi prva letala na mednarodnih progah.

Lani 90 milijonov potnikov

Najbrž je Erdogan tudi zato zelo zadovoljen, da bo odslej Atatürkovo letališče manj pomembno, ker ga moti ime, saj se kot islamist in nasprotnik laicizma ne identificira z naprednimi reformami Mustafa Kemala Atatürka, ki je pred malo manj kot sto leti Turčijo približal Zahodu. Erdogan hoče tudi Hagijo Sofijo, ki jo je v 6. stoletju kot največjo krščansko cerkev na svetu zgradil bizantinski cesar Justinijan, spremeniti nazaj v mošejo, potem ko jo je Atatürk leta 1935 spremenil v muzej. Erdogan pa se vendarle zelo rad baha s Kemalovimi velikimi vojaškimi zmagami, kot je bila leta 1915 nad antantnimi silami v bitki za Carigrad.

Za nizkocenovne lete bo ob Carigradu še naprej namenjeno letališče Sabiha Gökçen, ki ima na leto 25 milijonov potnikov in se imenuje po eni od Atatürkovih posvojenk, menda bosanske krvi, tudi prvi pilotki na svetu. Atatürkovo letališče je lani imelo 65 milijonov potnikov (pariška letališča 100 in londonska 150 milijonov).

Sprva naj bi imelo Istanbulsko letališče na leto 90 milijonov potnikov za okoli 300 destinacij po vsem svetu, od leta 2028, ko bo vse zgrajeno in bo šest vzletnih stez, pa 200 milijonov potnikov. Številka ni tako zelo nerealna, saj se bo do leta 2040 število potnikov letalskega prometa po vsem svetu povečalo z lanskih 4,3 milijarde na 10 milijard. Z 200 milijoni potnikov na leto bi najbrž Istanbulsko letališče postalo največje na svetu in trikrat večje, kot je danes frankfurtsko. Prekrižalo naj bi račune dubajskega, ki želi postati glavno prestopno letališče na svetu. Sam Carigrad je s 15 milijoni prebivalcev med desetimi največjimi mesti na svetu (Atatürk je glavno mesto preselil v Ankaro). Trenutno ima največ potnikov letališče pri Atlanti (ZDA): lani 107 milijonov. Takoj za petami mu je pekinško letališče, na tretjem mestu je dubajsko.

Veliko mrtvih delavcev

Istanbulsko letališče obsega 76 kvadratnih kilometrov ali 1100 nogometnih igrišč. Cena gradnje bo do leta 2028 znašala okoli 10 milijard evrov. Dela izvajajo turška podjetja, projektiranje sta izvedli podjetji Grimshaw Architects iz Londona in Nordic Office of Arhitecture iz Osla.

Po trditvah vlade je med gradnjo umrlo 30 delavcev, po trditvah opozicijskih medijev več sto. Lani septembra so delavci, ki jih je vsega skupaj 30.000, demonstrirali zaradi pogostih nesreč, poznih izplačil in obupnih prostorih, v katerih morajo prenočevati. Erdogan je nadnje poslal policijo, ki je več sto delavcev priprla.

Pred leti so oblasti nasilno razlastile številne kmete. Poleg tega je bilo podrtih 2,7 milijona dreves. Upravno sodišče je leta 2013, ko Erdogan še ni imel toliko oblasti, hotelo preprečiti začetek gradnje, ker okoljevarstvena dokumentacija ni bila ustrezna. Kljub temu se je gradnja potem kmalu začela. Bila naj bi nujna, ker se Atatürkovo letališče ni moglo več širiti, ker ga obkrožajo številni stanovanjski bloki vse večjega Carigrada.

Novo letališče je problematično tudi, zato ker se z njim še povečuje že tako velik turški dolg, ki je ob sedanji gospodarski recesiji v Turčiji toliko nevarnejši. Prav zaradi gospodarskih težav je Erdogan pred enim tednom doživel hud poraz na lokalnih volitvah. Njegove zmage na volitvah so doslej temeljile ravno na veliki gospodarski rasti v prvem desetletju njegovega vladanja po letu 2002. Vse večja blaginja se kaže tudi v tem, da se je v času Erdoganovega vladanja število letališč v Turčiji povečalo s 26 na 51.