Športne stave. Pred približno 15 leti smo tudi sami poskusili znanje in srečo, prvič in zadnjič. Stavili smo namreč na izide 13 nogometnih tekem in bili presenečeni, da smo pravilno napovedali izide 12, a hkrati tudi razočarani, tako da smo si rekli – nikoli več. Za neuspeh seveda ni bila kriva trinajstica, v očeh mnogih nesrečna številka, temveč predvsem naš pohlep. Tega smo se dobro zavedali, ko smo se po koncu rekreativne nogometne tekme ob kozarcu hmeljske kapljice zapletli v pogovor s soborcem, ki si pri športnih stavah zasluži čin generala, tako zelo izkušen in uspešen je. Ne vemo natančno, kaj nam je tisti trenutek bilo, toda izzvali smo ga: si upaš staviti z nami? Pri stavi, ki smo jo predlagali, pa smo se že vnaprej videli kot zmagovalci. Z jasnim vprašanjem – je prihodnost avtomobilizma v klasično gnanih, električnih avtih ali (priključnih) hibridih?

Seveda smo imeli prednost, saj različne oblike pogona testiramo redno, a je bilo vprašanje tudi do neke mere dvoumno, saj steklene krogle, s katero bi pogledali v prihodnost in določili resničnega zmagovalca, nimamo. Toda po doživetem v zadnjih dneh se nam je zdelo, da smo blizu pravega odgovora. Za našo samozavest je poskrbel mitsubishi outlander z oznako PHEV, priključni hibrid, ki omogoča, da se približno 45 kilometrov vozimo zgolj na elektriko. Če se to komu zdi (pre)malo, pa je testno druženje dokazalo, da za večji del tedna zadostuje. Sploh če avto potrebujete zgolj za (pri)mestni prevoz do službe in nazaj. Je pa res, da ko elektrike zmanjka, sami pa se znajdete na relacijski vožnji, kjer so hitrosti višje, bencinski motor poskrbi, da vam sivijo lasje. Njegova poraba nad 10 litri je namreč astronomska.

A naj vas to ne zavede. Do hitrosti 135 km/h namreč deluje električni motor, a hitreje ko vozite, manjši bo doseg, veseli pa, da med vožnjo lahko polnite baterijo. Elektromotorja sta sicer dva, prednji premore moč 60 in zadnji 70 kilovatov, a se njuna moč ne sešteva z bencinskim, 99-kilovatnim, uradno navedena sistemska moč pa je »le« 165 kW. Vsekakor bi se veselili, če bi imeli kakšnega iskrivega konjička več, saj je maksimalnih 170 km/h povprečnih, podobno kot pospešek do stotice 10,5 sekunde. Zmogljivosti so nižje tudi zaradi stalnega štirikolesnega pogona (z zaporo diferenciala) in brezstopenjskega menjalnika, ki deluje, kot se za avto letnika 2019 spodobi – hitro in brez zaganjanja. Težava testnega hibrida se pojavi, če stanujete v blokovskem naselju, še hujša pa postane, če možnosti polnjenja nimate niti v službi. Trenutna olajševalna okoliščina je zagotovo, da je na slovenskih cestah več polnilnic kot avtov, ki jih poganja elektrika, tako da sami nismo imeli težav in smo outlanderja polnili na bližnji postaji trgovskega centra. Je pa vse skupaj potekalo presenetljivo hitro, le dobre tri ure. Za polnjenje doma naj bi potrebovali dvakrat več časa. Se pa zmogljivejše baterije (testna premore 13,8 kWh) in večjega dosega ne bi branili, zadetek v polno bi bila tudi kombinacija z varčnejšim dizelskim motorjem. In še ena zanimivost – po koncu druženja smo preverili potovalni računalnik, ki je pokazal, da smo tretjino vseh kilometrov prevozili na elektriko, povprečno porabo pa smo izračunali po posebni formuli in bili navdušeni nad 3,7 litra.

Sicer pa je priključni hibrid tipični outlander, zajetnih dimenzij (dolžina 4,69 metra), kar prevedeno pomeni dovolj centimetrov za kolena in glave štirih potnikov. Žal je prtljažnik s 453 litri povprečen. Voznikovo okolje ni ravno sodobno in diši po preteklosti, tudi ekran na dotik bi lahko bil večji. Navduši oprema s številnimi bombončki, kot so tudi v usnje oblečeni in električno pomični sedeži, električna pomoč pri odpiranju in zapiranju prtljažnika, navigacija, 360-stopinjska kamera in radarski tempomat, ki pa deluje le, ko avto poganja bencinski motor. Najhujše smo prihranili za konec. Usedite se, da vas od presenečenja ne vrže na ta zadnjo – outlander PHEV z opremo diamond stane 47.700 evrov ali prevedeno preveč, da bi se zanj teple množice. Kozmetični popravek je sicer 4500-evrska subvencija Eko sklada, a je cena še vedno previsoka. Ob nižji bi si že danes upali trditi, da smo vozili »približno« prihodnost.