Ljudje imamo po eni strani radi neznanke, radi ugibamo in iščemo odgovore. Po drugi pa imamo tudi radi vse postreženo na pladnju in z glasbeno spremljavo. Trud in lagodnost se tako rada združujeta in izmenjujeta v neverjetno hitrem tempu. Odvisno od razpoloženja. In pri avtomobilih je podobno, če včasih iščemo neznanko in jo potem najdemo, smo nadvse veseli. Še bolj, če imamo vse pri roki, če nam je vse enostavno dosegljivo, razumljivo. Malce drugačno. Toyotin aygo uteleša obe skrajnosti, na eni strani nas očara z velikim x, na drugi ponuja vse na zelo enostaven način. No, skoraj vse.
Aygo je seveda v prvi vrsti mestni avtomobil in se kot tak tudi obnaša. A pozor, mogoče bi od njega vseeno pričakovali malce drugačen značaj, saj obeta veliko, značilna in detajlov polna oblika mu daje svojevrsten čar. Glede na obliko pa je vendarle eden tistih avtomobilov, ki razdvajajo. Ali vam je zelo všeč ali pa ne, vmesne poti skoraj ni. Mi lahko rečemo, da mu oblikovno ne manjka prav nič, bolj smo pogrešali lahkotnost upravljanja. Da, čeprav je mestni avtomobil, ni najbolj »enostaven« za delo voznika, kar je skoraj presenetljivo, posebej če med potencialnimi kupci računajo na pretežno mlajše voznice, ki jim je avtomobil tega kova pisan na kožo. So majhne stvari, ki bi lahko bile bolj enostavno in lahkotno urejene, predvsem 5-stopenjski ročni menjalnik in volan.
Notranjost je značilno daljnovzhodna, beri japonska. To pomeni malce manj navdiha, a bolj klasične uporabnosti, z velim zaslonom in zanimivim merilnikom za volanom. Vse skupaj služi v prvi vrsti informiranju voznika, ne toliko kot neke vrste modni dodatek, kar je po svoje škoda, saj je celoten aygo en velik modni dodatek. Že od barve karoserije dalje, ki zna poskrbeti za nekaj obračanja glav. O velikosti seveda ne bi predolgo razpredali, slabih 3,46 metra dolžine obljublja dobre mestne lastnosti, prtljažnik s 168 litri pa je kruta realnost, ki jo s seboj prinese tak avtomobil. Lahko rečemo, da je to malo, mogoče celo premalo, ne glede na to, za kakšen namen je bil ustvarjen aygo. Kaj več kot le nekaj absolutno najnujnejšega za na pot včasih vendarle vzamemo s seboj.
Motor, v nosu je deloval enolitrski trivaljnik s 53 kilovati moči (72 KM), spada med živahnejše in se ne ustraši ne obvoznice ne avtoceste kot take. Torej je kakšen izlet na drug konec Slovenije s tem avtomobilom več kot možen, le da, kot omenjeno, ne smete imeti s seboj preveč prtljage. Sicer poraba s skoraj 6 litri na 100 kilometrov ni dih jemajoča, a glede na ponujeno tudi ne previsoka. Cena ni pretirana, kar je pri malčkih še najbolj pomembno, slabih 12 tisočakov z zelo solidno opremo (paket x-cite je bogato založen z varnostjo in udobjem), jo pa lahko dvignejo številne možnosti personalizacije. Barva, ki pade v oči, je ravno ta ciklamna barva karoserije, ki mu resnično paše. Z njo boste zagotovo opaženi. Mestna zabava se lahko takoj začne, pa še ugank ni več veliko, ne glede na vse črke x, ki jim jih je uspelo vriniti tako v ime kot tudi pri oblikovnih podrobnostih na avtomobilu. Za mestni prevoz je torej poskrbljeno, za vse drugo pa mora poskrbeti voznica. Aygo zagotavlja, da bo vožnja malce drugačna.
