Gospodarstvo je zelo pozitivno sprejelo ponovno uvajanje vajeništva v Sloveniji, kar je potrdilo tudi srečanje vajencev, njihovih mentorjev, predstavniki delodajalcev in srednjih šol, ki izvajajo program vajeništva. Izredno obiskan dogodek na Gospodarski zbornici Slovenije minuli četrtek je izpostavil, da si želijo delodajalci zapolniti še več kot tisoč vajeniških učnih mest. Hkrati so se navzoči strinjali, da je vajeništvo odlična pot do poklica, ki prinaša največjo stopnjo zaposljivosti, obenem pa omogoča nadaljevanje šolanja na programih 3+2, kasneje pa tudi na visokih in višjih šolah.
»Uči se, da ti ne bo treba delati«
V šolskem letu 2017/2018 so se učenci lahko prvič vpisali v štiri vajeniške programe, v prihajajočem šolskem letu pa bo na voljo že dvanajst poklicnih programov. Razloge, da je vajeništvo pri nas v preteklosti zamrlo, je strnila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc. »Ko smo pred leti zaključili z vajeništvom, je bilo v program vpisanih nekaj tisoč mladih. Ni šlo torej za odsotnost zanimanja mladih, le interes gospodarstva je nekoliko upadel. Zdi se, da smo takrat začeli spodbujati družbo znanja, kar je pomenilo usmerjanje otrok in mladostnikov v terciarno izobrazbo. Ta smer ni bila napačna, napaka pa je bila, da smo ob teh prizadevanjih opustili vajeništvo,« je opozorila Šmučeva. Zdaj skušamo kot družba po besedah sogovornice zasledovati oboje, ohraniti del terciarnega izobraževanja v deležu, kot ga država potrebuje, in hkrati spodbujati obrtniški podmladek. »Z vajeništvom dajemo priznanje in spodbudo tistim, ki jih knjiga ne veseli tako zelo, ampak radi ustvarjajo, delajo in bodo na tak način realizirali sebe in največ prispevali k družbi,« je poudarila. Ste tudi vi kdaj slišali nasvet »Uči se, da ti ne bo treba delati«? Sonja Šmuc o zastarelem razmišljanju pravi: »Če se učiš, se ne učiš zato, da ne boš delal, ampak da boš delal nekaj drugega. Tudi v vajeništvu se učiš, le na drugačen način. Zdi se torej, da smo v nekem obdobju pomešali vrednote dela.«
Poklici, ki jih kronično primanjkuje
»Menimo, da je prav vajeništvo tisto, ki lahko mladim približa poklice, ki so med njimi preslabo poznani in se zato ne odločajo zanje,« je dejal Aleš Cantarutti, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ocenjuje, da gre za poklice, ki jih v gospodarstvu kronično primanjkuje. »Zato vsem mladim, ki se bodo odločili za to pot, ne bo nikoli treba skrbeti za zaposlitev.« Državna sekretarka z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Martina Vuk je dodala, da zanimanje za vajeništvo narašča tudi zaradi njegove modernizacije. »Vajeništvo ne vključuje več le klasičnega manualnega dela, ampak postaja visokotehnološka dejavnost.«
