»Tradicija humanizma in demokracije je ključna osnova za razvoj evropskih institucij. Kakovost življenja, trajnostni razvoj, enakost in občutek za skupnost so temelji evropske biti. Evropa je dokaz upanja v človečnost. V tej tradiciji je zakoreninjena tudi naša, torej kadrovska stroka. Naša dolžnost je, da ustvarjamo organizacije, ki v zaposlenih vzbujajo motivacijo, strast in zadovoljstvo,« je poudaril Lucas van Wees, predsednik Evropske kadrovske zveze (EAPM), ki ima sedež v Nemčiji in povezuje 32 nacionalnih združenj, vanjo pa je včlanjenih več kot 250.000 kadrovskih menedžerjev.
Gregor Rajšp, predsednik Slovenske kadrovske zveze in direktor menedžmenta človeških virov in organizacije v Mercatorju, je poudaril, da je za Slovenijo resnična čast, da smo gostili in soorganizirali Evropski kadrovski kongres, ki je že 29. zapored in letos prvič poteka v naši regiji. »Zbralo se je rekordno število kadrovikov, kar 500 nas je tukaj na Bledu. Poglobili smo se v najsodobnejše vsebine, s katerimi se ukvarjajo današnji kadroviki. To so kultura, agilnost, sodobno voditeljstvo in kompetence kadrovskih delavcev v prihodnosti,« je dodal. Materialna blaginja ni edino, kar vpliva na visoko kakovost življenja. »Slovenija je glede blaginje in kakovosti življenja v vrhu Evrope, pomembno pa se je zavedati, da jo ustvarjamo skupaj,« je poudaril Peter Ribarič, direktor podjetja Planet GV.
Recepta, ki bi veljal za vse, ni
HR Trend Institute z Nizozemskega vsako leto izda napoved trendov v kadrovski stroki. Na Bledu je najnovejšo raziskavo predstavil Tom Haak, ustanovitelj in direktor inštituta. »Vodilni trend leta 2019 je personalizacija. Priča smo ključnemu preobratu – tradicionalno je kadrovska praksa izhajala iz potreb organizacije, danes pa je izhodišče prestavljeno v polje individualnih potreb, želja in zmožnosti zaposlenih.« V preteklosti se je ravnanje s človeškimi viri osredinjalo na standardizacijo in pristop, ki je enak za vse. Sedanjost pa kliče po novih rešitvah – vključenosti, opolnomočenju, sodelovanju, ki so temelji uspeha. »Kulturna raznolikost ima dolgoročne pozitivne učinke na uspešnost podjetij in gospodarsko rast,« je dejal Richard Farkas, direktor podjetja Argonaut.
Uspeh temelji na neotipljivem
Redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani prof. Aljoša Valentinčič je predaval o pomenu videza. »Raziskave kažejo, da ima nekaj tako 'banalnega', kot je fizična privlačnost, lahko učinek celo na zaslužek, na podlagi katerega lahko celo napovemo, kdo ima več možnosti za karierno napredovanje. Posamezniki, ki se ponašajo s privlačnim videzom, naj bi bili bolj zdravi, inteligentnejši in menda celo manj nevrotični – omenjena 'mešanica' pa naj bi prispevala k višjemu zaslužku.«
Prof. Lucija Mulej Mlakar, poslovna antropologinja, direktorica podjetja Budnjani, je predavala o konceptu 4Q – povezovanju inteligenc, in sicer racionalne, čustvene, duhovne in fizične. »Ekonomija ob zavedanju vstopa tehnologije v zasebno, intimno in intrinzično, spreminja podobo dobička in vrednosti. Uspelo bo samo tistim, ki bodo znali podzavestne sile spraviti na plano, in tistim, ki bodo znali prevajati strast v številke in življenjsko silo v dobiček.« O neotipljivem je govoril tudi Emil Tedeschi, predsednik uprave in izvršni direktor podjetja Atlantic Grupa, eden najuspešnejših in najbogatejših hrvaških podjetnikov. Predstavil je ključne sestavne dele in ravni kulture: organizacijo, tim in posameznika. »Vo denje podjetja zahteva red, strukturo, rezultate, v poslu ni zastonj vožnje, ne moreš početi, kar ti v določenem trenutku ustreza, odgovoren si sebi, kapitalu, zaposlenim, poslovnim partnerjem, ne nazadnje tudi svoji družini,« je dejal. »Korporativna kultura v uspešnih podjetjih ne temelji na procedurah ali izpopolnjenem sistemu, rigidnih pravilih, temveč na neotipljivem – na čustvih, spoštovanju, ponosu.«
Kadrovska menedžerka leta 2019
Ob izteku prvega dne so bila podeljena tudi priznanja, in sicer »kadrovski up« za znanstveno delo s področja HR med diplomskimi in magistrskimi deli, ki ga je prejela Zala Slana. Slovenska kadrovska zveza je srebrno plaketo za uspešno delo na nacionalni in mednarodni ravni podelila Roku Zupančiču, kadrovska menedžerka leta 2019 pa je postala Nataša Bazjak Crisini, regionalna HR-direktorica v Atlantic Grupi. Komisija je izbor za podelitev priznanja, ki ga 15 let podeljujeta Slovenska kadrovska zveza in Planet GV, utemeljila z besedami: »S svojim uspešnim vodenjem razvojnih in rednih aktivnosti v procesih privabljanja, razvoja in ohranjanja sodelavcev Droge Kolinske je odločilno prispevala k uspešnemu poslovanju Atlantic Grupe, kar potrjujejo številna priznanja na kadrovskem področju. Z delom dviguje raven kadrovske stroke in je zato zgled preostalim stanovskim kolegom.« Nataša Bazjak Crisini je ob tem dejala: »Za uspešnim podjetjem bodo vselej zaposleni, mi, kadroviki, pa jih moramo motivirati in verjeti vanje. Osnova je spoštovanje.«
Opolnomočenje in kvarnost moči
Drugi dan kongresa, ki je nosil naslov Prihodnost je tukaj že danes, organizirali pa so ga Slovenska kadrovska zveza, Planet GV in Evropska kadrovska zveza, je odprl predstojnik katedre za voditeljstvo na IEDC – Poslovni šoli Bled, prof. Pierre Casse. Poudaril je, da ključni cilj poslovanja ni več zgolj ustvarjanje dobička, pač pa razvoj in prodaja izdelkov ter storitev, ki izboljšujejo kakovost življenja porabnikov. Vodja oziroma menedžment naj si zato prizadeva, da je zgled svojim zaposlenim ter si tako zgradi zaupanje, ki je seštevek verodostojnosti in zanesljivosti v ulomku z egom vodje.
»Dober vodja potrebuje močan ego, da je lahko uspešen, vendar le pod pogojem, da se ljudje nanj lahko zanesejo in da izpolni, kar obljubi,« je poudaril prof. Casse in dodal, da moč kvari. »Moje izkušnje v vlogi svetovalca številnim organizacijam (v različnih panogah) so me prepričale, da številni voditelji na vrhu niso osamljeni, ampak se ves čas srečujejo z istimi ljudmi in postanejo ujetniki 'klike'. Drugič, v politično igro vložijo več pozornosti in energije na račun dobrega korporativnega vodenja. In tretjič, izgubijo svojo verodostojnost z nabiranjem ugodnosti in drugih bombončkov, medtem pa tiste, ki trdo delajo, kaznuje upad gospodarske rasti.«
Kongres, ki je potekal pod sloganom #loveHR, je zaokrožil organizacijski psiholog John Amaechi, OBE, ki velja za najbolje plačanega Britanca, ki je igral v ameriški ligi NBA, leta 2007 pa se je zapisal v zgodovino športa še z eno potezo – kot prvi košarkar NBA, ki javno povedal, da je gej. Amaechi je več kot 500 zbranim kadrovskim menedžerjem položil na srce: »Uspeh na dolge proge zahteva ekipo. Vlagajte v ustvarjanje ekipe in drug v drugega, ne pa v sisteme ali organizacijske procese.«
