V minulih dneh je v Nemčiji odmeval podatek, da so se bolniške odsotnosti od leta 2007 do 2017 kar podvojile, z 48 na 107 milijonov dni odsotnosti. Hkrati se je v istem obdobju povečalo tudi upokojevanje zaradi psiholoških težav. Leta 2017 se je zaradi psiholoških težav predčasno upokojilo 71.300 ljudi, leta 2007 pa 53.900. Iz nemške vlade so sporočili, da so za to krivi delodajalci, ki od zaposlenih zahtevajo vedno več, medtem ko so v stranki Levica zahtevali, da vlada ukrepa s sprejetjem zakona, ki bi zaposlene in njihovo zdravje bolj zaščitil.
Podatki so na prvi pogled resnično skrb zbujajoči. A podrobnejši pregled daje nekoliko drugačno sliko. V javni zdravstveni zavarovalnici DAK, kjer med drugim vsako leto pripravljajo vrsto analiz na temo zdravja prebivalstva, pojasnjujejo, da velik skok bolniških odsotnosti ni posledica slabšanja mentalnega zdravja zaposlenih. Kot so pojasnili za Dnevnik, se skupno število bolniških odsotnosti v tem času ni bistveno spremenilo. Da bi govorili o porastu psiholoških težav kot vzroku za več bolniških odsotnosti, bi se te morale povečati. Kaj se je torej zgodilo? Kot pravijo, so psihološke težave vse manjši tabu, zaradi česar so zaposleni o njih z zdravniki vse bolj pripravljeni govoriti in se tako večkrat znajdejo na bolniških listih kot vzrok za odsotnost. Namesto bolečin v mišicah in sklepih ter bolečin v želodcu zdaj zdravniki kot vzrok navajajo psihološka obolenja.
Najbolj izpostavljeni so moški, stari od 60 do 65 let (434 dni odsotnosti na leto na 100 zaposlenih), najmanj pa ženske, stare od 15 do 20 let (21 dni odsotnosti na leto na 100 zaposlenih), kažejo podatki DAK. Bolniške odsotnosti se sicer daljšajo s starostjo zaposlenega; starejši so zaposleni, daljše je trajanje bolezenskega stanja, zaradi tega narašča število dni odsotnosti. Podatki DAK še kažejo, da je najpogostejši vzrok za izostanke depresija. Na 100 zavarovancev so leta 2017 zaradi depresije ugotavljali več kot 120 dni odsotnosti. Na drugem mestu so odzivi na težje napore in prilagoditve s slabimi 50 dnevi odsotnosti na 100 zavarovanih. V neki raziskavi v Nemčiji so sicer ugotovili, da je kar polovica zaposlenih pred odhodom na bolniško doživela globlji pretres v življenju (bolezen ali smrt v družini ipd.), tako da vseh odsotnosti ni mogoče v celoti pripisati razmeram na delovnem mestu.
Kot opozarjajo v DAK, je delovno okolje eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na zdravje ljudi. Najbolj problematičen je kroničen stres zaradi razmer na delovnem mestu, saj ta ključno prispeva k razvoju depresije. Tako na primer v Nemčiji kar 40 odstotkov zaposlenih, ki menijo, da ne dobijo dovolj podpore menedžerjev, poroča o zdravstvenih težavah. Če je komunikacija v podjetju dobra, je takšnih le 17 odstotkov, pojasnjujejo v DAK. Depresija je bila tudi lani eden ključnih razlogov za izostanke z dela, in sicer kar v 15,2 odstotka. Na prvem mestu so še vedno obolenja mišic in kosti (20,9 odstotka), na drugem pa bolezni dihal (16 odstotkov). Se je pa lani prvič po več kot desetletju število dni bolniške odsotnosti zaradi depresije znižalo, pravijo v DAK.
