Človek običajno pride na svet po volji dveh pohotnih in pijanih mladcev. V psihofizičnem stanju, v katerem sprejemata zanj usodno odločitev, jima ne bi dovolili niti kolesariti po praznih ljubljanskih ulicah, a človek, ki ga spočenjata, nima možnosti, da bi kakorkoli vplival nanju. Pa tudi če bi se lahko priglasil k debati, bi ga mlada pohotneža ne zmogla uslišati. In verjetno je res bolje, da je tako. Če bi o razmnoževanju človeške vrste odločal zgolj razum, bi človeštvo bržkone že zdavnaj izumrlo. Zato je po svoje kar dobro, da se mnogim staršem rojstva otrok še vedno zgodijo in da veliko bodočih mater in očetov ne premišljuje preveč o otrocih in starševstvu.
A če se človek že ne more svobodno odločati o času in kraju svojega rojstva, bi se lahko odločal vsaj o času in kraju svoje smrti. Človeku bi moralo biti omogočeno,...
