Kot so poudarili v sindikatu, je delo voznika avtobusa nevarno, saj so vozniki poleg neugodnega delovnega časa, prisilne drže in ostalih stresnih dejavnikov, ki jih prinaša celodnevna vožnja, izpostavljeni tudi neposrednemu stiku s potniki.
Kljub temu, da so vozniki ponekod zaščiteni s stekleno steno, se je v konkretnem primeru po oceni sindikata izkazalo, da je voznik v primeru, da v avtobus vstopi potnik z nasilnimi nameni, odvisen samo od samega sebe in od osebne preudarnosti.
Ob tem so poudarili, da vozniki niso posebej usposobljeni za ravnanje v kriznih situacijah, niti po večini v podjetjih nimajo posebnega protokola, kako ravnati. V sindikatu se tudi bojijo, da bo takih primerov iz leta v leto več, medtem ko vozniki ne prejemajo plačila, ki bi odražalo njihovo odgovorno delo.
Direktor Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) Peter Horvat je na današnji novinarski konferenci policije pojasnil, da voznike v sodelovanju s policijo izobražujejo o tem, kako reagirati v takšnih primerih, kaj naj naredijo v kriznih situacijah. Po njegovem mnenju so vozniki usposobljeni, da preprečijo, da pride do česa hujšega. Ni pa mogoče preprečiti vseh tovrstnih situacij.
LPP ima sicer vzpostavljen sistem za sledenje avtobusov, večinoma so ti opremljeni tudi z nadzornimi kamerami. Tako so tudi ugotovili, da je avtobus skrenil s poti. Poleg tega imajo tudi SOS gumbe, ki pa ga v tem primeru voznik ni uporabil, saj ga je osumljenec ves čas nadzoroval.
Kovač: En primer ne dokazuje, da je Slovenija manj varna država
Varnostni strokovnjak Andrej Kovačič pa je za STA dejal, da en posamični primer še ne pomeni, da je Slovenija postala kaj manj varna država. V primeru, ko se znajdemo v konfliktu s človekom, ki kaže znake duševnih težav, je po njegovem mnenju pomembno, da ostanemo v komunikaciji z njim mirni. Pomembno pa je tudi, kje pride do konflikta in da smo pozorni, ali ima pri sebi kakšno orožje.
»Odvisno je, kako nastopi, kako se giba, kakšne konstitucije je. Vse to je pomembno v primeru, če bi nas napadel fizično,« je dejal Kovačič in dodal, da je, tako kot v konkretnem primeru voznika avtobusa, najbolj pametno upoštevati navodila napadalca in poskušati biti čim manj paničen.
V podobnih primerih so lahko še bolj na udaru poklici, ki so v stalnem stiku z ljudmi, poleg voznikov avtobusov še številni drugi, od poštarjev, bančnikov, uradnikov do zdravnikov. Ker je na take incidente dobro biti vnaprej pripravljen, bi njihovi delodajalci morali več pozornosti dati tudi izobraževanju za te primere.
Podobna problematika v zdravstvu
Medtem ko redna izobraževanja izvajajo zlasti v poklicih, ki delujejo na področju varnosti, kot so policisti, varnostniki ali mestni redarji, pa bi v drugih prav tako morali več delati na tem, saj ko pride do incidenta, je že prepozno. »Boljše, da se znamo odzvati, pa se nam nikoli ne zgodi kaj takega, kot da je en dogodek za nas usoden,« je dejal Kovačič, ki podobno varnostno problematiko vidi predvsem v zdravstvu.
Žrtev incidenta lahko psihične težave doživi šele pozneje, strah ga lahko tudi obremenjuje pri nadaljnjem delu, zato je v takih primerih potrebna tudi zdravstvena obravnava. Podobno velja tudi za policiste, ki se jim primeri, da napadalec umre med uporabo prisilnih sredstev, kar je tudi za njih zelo neprijetna situacija, ki je pri ravnanju v skladu s pooblastili ni mogoče vnaprej predvideti.
