Pričakovanja pred predstavitvijo pripravljenosti Slovenske vojske v letu 2018 niso bila pretirano visoka. Čeprav je država začela vlagati več v opremo Slovenske vojske, si je ta tudi letos prislužila slabe ocene slovenskega generalštaba. Pripravljenost Slovenske vojske za delovanje v operacijah največje intenzivnosti ostaja nezadostna, je danes sporočil vrhovni poveljnik Slovenske vojske, predsednik države Borut Pahor.
Ob nespremenjenem cveku za pripravljenost vojske v vojnih razmerah pa je lani padla ocena za pripravljenost Slovenske vojske v miru. Če je v letu 2017 ta ocena še bila dobro, je lani zdrsnila na zgolj zadostno.
Razlog za slabe ocene je že leta isti: slaba popolnjenost enot s kadri in slaba popolnjenost z opremo. »Splošni elementi ocene so znani. Če je med njimi ocena kadrovske popolnitve in popolnitve z opremo ter orožjem, je jasno, da bo ocena negativna,« nad tokratno oceno Slovenske vojske ni bila presenečena dr. Maja Garb, predstojnica katedre za obramboslovje na fakulteti za družbene vede.
Ermenčeva: Stanje se lahko izboljša na kratki rok
Po oceni generalštaba Slovenske vojske so povečana sredstva imela zgolj minimalen učinek. Omogočila so usposabljanje enot in vlaganje v določen delež osnovne opreme.
Splošno stanje v vojski še naprej ostaja slabo, pa čeprav je generalštab našel tudi svetlo točko. Pripravljenost vojakov na sodelovanje v mednarodnih misijah je namreč odlična. Na to sta bila ponosna tako Pahor kot obrambni minister Karl Erjavec. »Ko napotimo vojake na misije v tujino – 10.000 jih je sodelovalo v dvajsetih letih – poskrbimo, da so izurjeni in opremljeni po najvišjih standardih. To pa ne drži za celotno vojsko doma,« je pojasnil Pahor.
Da se je lani Slovenska vojska v določeni meri stabilizirala, je ugotavljala načelnica generalštaba Alenka Ermenc. Vse večji problem predstavlja pomanjkanje častnikov, podčastnikov, vojakov in specializiranih kadrov. Brez sistemske ureditve, ki bi pripomogla, da bo poklic vojakov postal bolj zanimiv, se lahko izničijo pozitivne učinki stabilizacije Slovenske vojske, je ocenila. Stanje v Slovenski vojski je sicer po njeni oceni možno izboljšati kratkoročno. Prioriteti sta takojšnje izboljšanje statusa vojakov ter predvidljivo zagotavljanje finančnih ter kadrovskih virov.
Bela knjiga za politiko
Na vprašanja, kako naprej v Slovenski vojski, naj bi odgovore prinesla nova bela knjiga o obrambnem sistemu, ki je bila sicer napovedana že za januar; luč sveta naj bi ugledala predvidoma maja. Kot je pojasnil Erjavec, naj bi odgovorila na vprašanje, kakšno vojsko želimo in kako jo bomo modernizirali. Bela knjiga naj bi postala dobra podlaga za srednjeročni program. Če bo treba, pa bodo na podlagi ugotovitev v njej spremenili tudi dolgoročne obrambne dokumente države, je napovedal Erjavec in zavrnil razmišljanje, da bi se z belo knjigo zmanjševale ambicije Slovenske vojske.
Na obrambnem ministrstvu ne razmišljajo o vnovični uvedbi naborniškega sistema, temveč o tem, kako bi lahko pridobili večje število pogodbenih rezervistov za naloge, kot je varovanje meje ali pomoč pri naravnih nesrečah.
»Ob vsej tej razlagi pomislim, da napačno razumem, kaj bela knjiga sploh je. Tovrstne knjige so kot neka usmeritev in moralna zaveza. Politika jih potrebuje zase, da se osredotoči, sestavi in organizira misli. Slovenska vojska pa tega ne potrebuje. Operativne dokumente imamo, ti se tudi spreminjajo. Le izvedba je včasih malce problematična. Bela knjiga me spominja na nekaj, čemur rečemo strateški pregled obrambe. Bojim se, da je kombinacija usmerjevalnega dokumenta, političnega dokumenta in strateškega pregleda obrambe,« razmišlja Garbova.
Ali nacionalna varnost potrebuje sistemski zakon?
Predsednik Pahor je ob današnji, ponovno negativni oceni pripravljenosti Slovenske vojske obudil svojo zamisel za nov zakon o sistematičnem financiranju nacionalne varnosti. Z njim bi zagotovili finančne vire za vse strukture nacionalne varnosti. Po Pahorjevi oceni namreč ni treba vlagati več zgolj v Slovensko vojsko, temveč tudi v policijo, civilno zaščito, obe obveščevalni službi in v kibernetsko varnost. S tem zakonom bi po mnenju predsednika države Slovenski vojski zagotovili dolgoročno stabilno financiranje, ki ne bi bilo odvisno od vsakršne koalicije. V kolikšni meri ga podpirajo politične stranke, bo potipal v prihodnjih tednih.
Verjetno je vsaka rešitev ali pobuda, ki ni na škodo drugega, dobra rešitev, Pahorjevo zamisel komentira dr. Garbova. Je pa kritična do samega premisleka, ali je takšen zakon res potreben: »Ali politika res potrebuje zakon, da bi ravnala tako, kot mora državotvorna politika ravnati? Če ga, je prav, da ga ima, če bo to stabiliziralo financiranje vojske.«
