»Dragi Donald,« je britanska premierka začela dve tipkani strani in pol dolgo pismo predsedniku evropskega sveta Donaldu Tusku, ki ga je končala s prijateljskim ročno zapisanim »iskreno tvoja, Theresa May«. Šele malo pod vrhom tretje strani je napisala, kaj bi rada: še eno preložitev brexita, z 12. aprila na 30. junij. Dopustila je tudi možnost, da se brexit zgodi kakšen dan ali teden prej, če bi se ji posrečilo doseči za parlament sprejemljiv brexitski kompromis na pogovorih z opozicijsko laburistično stranko, ki so danes brez uspeha potekali tretji dan.
S to potezo je Mayeva sprožila srd in bes evroskeptičnega desnega krila svoje konservativne stranke, ki pismo razglaša za napako. Mayevi tudi očita, da ravna neustavno, ker »povsem ignorira« štirinajst svojih ministrov (torej večino), ki naj bi zahtevali, da Britanija prihodnji teden zapusti EU brez sporazuma o izstopu.
Tuskova pot iz brexitske slepe ulice
»Dragi Donald« pa je ponudil drugačen zasilni izhod: enoletno preložitev brexita do konca marca 2020. Po njegovem je to edina razumna pot za izhod iz brexitske slepe ulice in Tusk jo bo tudi predlagal na izrednem vrhu EU, ki ga je sklical za prihodnjo sredo. Toda ta rok ne bi bil zacementiran, ampak prilagodljiv, tako da bi se brexit lahko zgodil prej, če bi se o čem drugem dogovorili v Britaniji. Na primer o tem, da prekličejo brexit, kar je manj verjetno, ali razpišejo vse bolj verjetni novi tako imenovani potrdilni referendum, na katerem bi Otočani verjetno izbirali med dopolnjenim sporazumom o izstopu, nesporazumnim odhodom in obstankom v EU. Referendum je namreč očitno eden od pogojev opozicijskih laburistov na pogajanjih s konservativno vlado.
Problem stomilijonskih evropskih volitev
Kakršno koli preložitev brexita pa mora na vrhu soglasno odobriti preostalih 27 članic EU. Prvi se je oglasil francoski predsednik Emmanuel Macron, ki pravi, da je še prezgodaj za to, da bi odločali o še eni preložitvi. Mayeva je že na prejšnjem vrhu zaprosila za preložitev brexita do 30. junija, pa so ji kolegi v EU dali košarico in ponudili veliko krajše podaljšanje: do 12. aprila za trdi brexit ali do 22. maja, če bi britanski parlament do 12. aprila potrdil obstoječi sporazum o izstopu.
Ker so britanski poslanci že tretjič zavrnili izstopni sporazum, je za zdaj kot datum (trdega) brexita obveljal 12. april. Do takrat mora britanska vlada EU sporočiti tudi, ali namerava sodelovati na evropskih volitvah. Te bi Veliko Britanijo stale več kot sto milijonov funtov in so za brexitarje enako kot rdeča cunja za španske bike.
Bi EU Britance vrgla ven?
Ni pa povsem jasno, kaj se obeta, če bo tudi lordska zbornica, kot pričakujejo, z večino glasovala za predlog zakona, ki prepoveduje trdi brexit 12. aprila. Poslanska zbornica je s samo enim glasom večine ta predlog zakona podprla v sredo. Če to postane zakon, Britanija 12. aprila ne bi mogla zakonito zapustiti EU. Toda – jo bo EU vrgla ven, če Britanci ne sprejmejo Tuskovega ali katerega drugega predloga EU, EU pa ne predloga Londona o 30. juniju? Zelo malo verjetno. Sam britanski državni tožilec Geoffrey Cox, ki je član vlade ministrskega ranga, pravi, da gre Britanija naproti daljšemu brexitskemu podaljšanju, ki bo zelo verjetno daljše od nekaj tednov ali mesecev. Dejal je, da Mayevi ne bo preostalo kaj dosti drugega, kot da sprejme podaljšanje, ki ji ga bodo ponudili. Na obzorju je torej nov potencialni brexitski datum: ne 30. junij, ampak datum nekje konec marca 2020.
