Včeraj so delnice Facebooka, Appla in Microsofta potisnile indeks NASDAQ na najvišjo raven po lanskem oktobru, saj so na prehodu v novo sezono četrtletnih poročil pričakovanja rasti dobičkov ponovno največja ravno v tehnoloških panogah. Med makroekonomskimi podatki tega tedna za ZDA sta v pozitivnem smislu najbolj izstopala podatka glede ameriške proizvodnje in gradbene potrošnje. Proizvodni ISM-indeks je pri 55,3 točke prekosil pričakovanja trga za 0,8 točke (odčitek indeksov ISM in PMI nad 50 točkami pomeni širitev sektorja gospodarstva, odčitek pod 50 točkami pa krčenje). Potrošnja v gradbenem sektorju ameriškega gospodarstva se je na mesečni ravni povišala za en odstotek, medtem ko je trg pričakoval 0,2-odstotno znižanje. Nekoliko pa so razočarali podatki glede mesečne rasti potrošnje na drobno in rasti novih delovnih mest za ZDA.
Na Kitajskem med najbolj pozitivne makroekonomske podatke tega tedna zagotovo spada odčitek kitajskega proizvodnega PMI-indeksa, ki je pri 50,8 točke za 0,8 točke prekosil pričakovanja na trgu. Spodbudno je tudi povišanje kitajskega storitvenega PMI-indeksa za 3,3 točke glede na pretekli mesec. Marčevski storitveni PMI-indeks za Kitajsko znaša 54,4 točke in je tako v marcu tržna pričakovanja presegel za 2,1 točke.
Na evropskih tleh pa je nekoliko pričakovano najbolj razočaral odčitek nemškega proizvodnega PMI-indeksa, ki je pri 44,1 točke za tržnimi pričakovanji zaostal za 0,6 točke. Kar je bilo marca izgubljenega v proizvodnem delu nemškega gospodarstva, je skorajda v celoti nadoknadil storitveni del nemške ekonomije. Zdrav trg dela v državi je pripomogel, da je storitveni PMI-indeks pri 55,4 točke prekosil tržna pričakovanja za 0,5 točke.
Pred skrbmi zaradi ohlajanja globalne gospodarske rasti vlagatelji v zadnjem času dajejo prednost upanju na pozitiven izid trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko. Ta trgom v zadnjem tednu dajejo zagon. Podpredsednik kitajske vlade Liu nadaljuje pogajanja z ameriškimi kolegi v Washingtonu. Doslej so se pogajalci osredotočali predvsem na to, kaj bo Kitajska storila za zmanjšanje presežka v blagovni menjavi z ZDA, ki je lani dosegla rekordnih 419,2 milijarde dolarjev. Peking je pripravil nekaj velikih ponudb in obljubil, da bo do leta 2024 zmanjšal primanjkljaj na nič. Med odprta vprašanja sodijo tudi zaščita intelektualne lastnine na Kitajskem, omejevanje devalvacije kitajske valute s strani Pekinga in omejevanje državnih subvencij za velika kitajska strateška podjetja.
Ameriška stran si torej poleg bolj izravnane blagovne menjave med državama želi tudi pogoje, ki bi velikim globalnim podjetjem omogočili pravičnejše konkuriranje na kitajskem trgu. Morebiten napredek pri uresničitvi teh želja je seveda voda na mlin globalnih vlagateljev, a najprej morata strani sprejeti dogovor, ki bo obema prinesel netrivialne vzvode v primeru kršitev sprejetih pogojev. Dotlej ne gre pozabiti, da je Svetovna trgovinska organizacija znižala projekcije glede globalne trgovine za leto 2019 na najnižjo raven zadnjih treh let. Trgovinska razmerja so pomembna, saj vplivajo na dobičke korporacij. Kar se globalnih delniških trgov tiče, je torej trenutno veliko odvisno od razpleta trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko.
