Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je pripravil nekakšno pravno podlago za morebitno aretacijo in sojenje predsedniku parlamenta in opozicijskemu voditelju Juanu Guaidoju, ki mu je ustavodajna skupščina pred tem odvzela poslansko imuniteto. Guaido se je odzval z besedami: »Če si me drznejo ugrabiti, je moj napotek ljudstvu, naj nadaljuje mobilizacijo.«
Najprej je v ponedeljek vrhovno sodišče zaprosilo ustavodajno skupščino za odvzem poslanske imunitete Guaidoju, da bi ga lahko kazensko preganjali, ker se je 23. februarja oklical za začasnega predsednika države in zaradi drugih domnevno nezakonitih dejanj. Potem je ustavodajna skupščina, ki jo je ustanovil Madurov režim kot paralelni organ parlamentu, v katerem ima večino opozicija, v torek po hitrem postopku to zahtevo potrdila. Odločitev je bila soglasna, utemeljili pa so jo štirje njeni člani, ki so Guaidoja obtožili izdajstva domovine, ga označili za lakaja in fašista ter zahtevali, da se ga aretira in obsodi. Očitajo mu kršitev človekovih pravic, teroristične akcije in pozivanje ljudstva k nasilnim dejanjem.
Legitimnost na črvivih temeljih
Po navedbah vrhovnega sodišča bi morali Guaidoja preganjati tudi zato, ker je v začetku marca odpotoval na turnejo po latinskoameriških državah in tako kršil prepoved odhoda v tujino. Poleg tega je glavni revizor v Venezueli pred nekaj dnevi Guaidoja obtožil korupcije in mu prepovedal opravljanje vseh izvoljivih funkcij nadaljnjih 15 let ter ga samovoljno odstavil s položaja predsednika parlamenta. Predsednik ustavodajne skupščine Diosdado Cabello, ki je za Madurom drugi najvplivnejši človek v državi, je z odločitvijo o odvzemu imunitete Guaidoju takoj seznanil vrhovno sodišče in državnega tožilca, ki bosta odločila, ali ga bodo kazensko preganjali ter priprli.
Legitimnost odločitve ustavodajne skupščine, s katero želi Maduro dokazati, da pravna država deluje, je precej sporna. Na eni strani zaradi same sestave vrhovnega sodišča s samimi režimu zvestimi sodniki, ki so bili izvoljeni mimo ustavnih določb. Na drugi strani zato, ker je skupščino samovoljno ustanovil Maduro leta 2017 izključno iz pripadnikov svoje politične opcije, potem ko je leta 2016 vrhovno sodišče v isti zasedbi razglasilo parlament, v katerem ima opozicija večino, za nelegalen. In po ustavi je odvzem poslanske imunitete izključno v pristojnosti parlamenta.
Rusi nadaljujejo svojo misijo
Guaido se je na odločitev skupščine odzval z besedami, da bo nadaljeval po začrtani poti, in pozval ljudstvo, naj se v soboto množično udeleži protestnih shodov po vsej državi, ki so del tako imenovane Operacije svoboda za dosego Madurovega sestopa z oblasti. Madurova vlada pa opozarja, da Guaido sicer lahko gre naprej, vendar se mora zavedati, da bo za posledice odgovarjal. Maduru so sicer številne države, vključno z evropskimi in tudi Mehiko, ki je obsodila ameriško vmešavanje v venezuelske notranje zadeve, sporočile, da ne bodo dovolile kršitev pravic nikomur iz venezuelske opozicije.
Ob tem so življenjske razmere v državi čedalje slabše. Ni konca izpadov električne energije, najhujše pa je pomanjkanje pitne vode. A Maduro še naprej vztraja pri »električni vojni«, ki da jo proti Venezueli vodi opozicija v sodelovanju z ZDA. Vseeno je v ponedeljek odstavil ministra za energetiko, generala Luisa Motto Domingueza, in na položaj imenoval inženirja z dolgoletnimi izkušnjami na elektroenergetskem področju. Poleg tega je navzlic svojemu prepričanju, da v državi ničesar ne manjka, te dni sprejel humanitarno pomoč mednarodnega Rdečega križa, Kitajske in Združenih narodov, ti so posrednik v pošiljanju pomoči iz EU v višini 117 milijonov evrov doslej.
Ruska vojaška posadka, ki je pred dnevi prispela v Venezuelo, pa nadaljuje misijo; lokalni mediji poročajo, da popravlja vojaške helikopterje ruske izdelave in usposablja venezuelske pilote.
