Postopek arbitraže o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško je bil 20 let po začetku spora tik pred razpletom, ko so konec julija 2015 diplomatske napore prek srbskih medijev presekali posnetki pogovora slovenske agentke z ministrstva za zunanje zadeve Simone Drenik in sodnika v arbitražnem tribunalu Jerneja Sokolca. Zaradi nedovoljenega stika med agentko in sodnikom je Hrvaška nemudoma odstopila od arbitražnega postopka, Sloveniji pa je pred sodiščem uspelo dokazati, da kršitev ni bila tako hude narave, da bi bila celoten proces in tudi končna sodba kakor koli kompromitirana. To sosednje države ni prepričalo. Medtem ko je Slovenija v celoti izpolnila sodbo arbitražnega sodišča o poteku meje med državama, Hrvaška to vztrajno zavrača in poziva Slovenijo k dogovoru o novi rešitvi. Zaradi tega se državi prepirata tudi pred sodiščem EU, ki naj bi sodbo podalo konec letošnjega leta.
Prst je bil najprej usmerjen v Američane
Med neodgovorjenimi vprašanji v zvezi z dogodki pred štirimi leti je bilo tudi, kdo je prisluškoval Drenikovi in Sekolcu. Leta 2015 so določeni krogi širili govorice, da so to storile ameriške obveščevalne službe, posnetke pa predale hrvaški SAO, da bi s tem pritisnile na Slovenijo zaradi preveč prorusko usmerjene zunanje politike. Pop TV pa je danes poročala (in se pri tem sklicevala na bosanske medije in zanesljive vire tuje obveščevalne službe), da naj bi bila za nezakonitim obveščevalnim delom v Sloveniji hrvaška varnostnoobveščevalna služba SAO, akcijo pa naj bi vodil agent Davor Franić. Spomnimo, takratni premier Hrvaške Zoran Milanović je ob nekem dogodku komentiral, da lahko največje zasluge za izstop Hrvaške iz arbitražnega procesa pripišejo hrvaški obveščevalni službi.
Šarec naj bi zadevo komentiral jutri
Medtem ko na ministrstvu za zunanje zadeve primera danes niso želeli komentirati, so v kabinetu predsednika vlade napovedali, da bo premier Marjan Šarec o njem spregovoril jutri. Dobro obveščeni krogi sicer opozarjajo, da je lahko celotna zgodba precej privlečena za lase, saj se prek medijev tretjih držav (v tem primeru BiH, posnetki iz leta 2015 so bili lansirani v Srbiji) skuša obnavljati zgodbo, ki je za Slovenijo zaključena. Interes za obujanje arbitražne zgodbe kot neverodostojne zaradi delovanja slovenske agentke in sodnika ima Hrvaška, ki skuša tujo javnost prepričati o utemeljenosti svojega zavračanja implementacije arbitražne sodbe. To pa bi lahko pojasnilo tudi dejanje hrvaškega patruljnega čolna, ki je pred več kot tednom dni dvakrat priplul skoraj do Pirana in na tak način grobo kršil ne le mejo na morju, ki jo je določilo arbitražno sodišče, pač pa tudi sredinsko mejo, ki jo zagovarja Hrvaška.
