Borut Smrdel je v Državni zbor poslal izjavo, v kateri poslance obvešča, da odstopa s funkcije predsednika Državne revizijske komisije (Dkom). »Ko sem bil imenovan na navedeno funkcijo, sem iskreno verjel, da za njeno opravljanje zadostujeta strokovno znanje in poštenje. Moje razmišljanje je bilo, ko se sedaj oziram nazaj, naivno,« je zapisal in dodal, da je, kot kaže, »dandanes popolnoma sprejemljivo, da se poskuša s ciljno usmerjenimi PR-kampanjami redno vplivati na delo neodvisnih državnih organov in na njihovo odločanje. Da je sprejemljivo načrtno vzbujanje dvoma o strokovnosti in integriteti zaposlenih pri teh organih zgolj zato, ker posamezna odločitev organa, ne glede na to, kako strokovno prepričljiva ali utemeljena je, ne ustreza pričakovanjem, željam ali pa interesom udeležencev v postopku ali koga drugega. In da je povsem sprejemljivo v položaju, ko je s strani neodvisnega državnega organa ugotovljeno nezakonito ravnanje, kot odgovornega za ta položaj prikazati organ, ki je nezakonitost razkril, ne pa tistih, ki so ravnali nezakonito,« je zapisal.

Pritiski v primeru Kavavanke?

Smrdel svojih navedb ni natančneje pojasnil, lahko pa bi se nanašale na nedavno odločitev Dkom, ki je v primeru gradnje predora Karavanke razveljavila izbor Družbe za avtoceste (Dars), ki je posel dodelila turškemu podjetju Cengiz Insaat. Zatem je namreč vodstvo podjetja najelo odvetniško družbo CMS in preko odvetnika Aleša Lundra dokazovalo, da so bila ravnanja Darsa popolnoma skladna z določili zakonodaje. Prav Borut Smrdel je bil večkrat javno izpostavljen in bil primoran zagovarjati odločitev Dkom, pri kateri sicer sam ni sodeloval. Večkrat so jim poslanci tudi očitali, da revizijski postopki podaljšujejo postopke izbire izvajalcev projektov in odmikajo čas gradnje.

Hkrati so predvsem posamezniki iz vrst SDS v medijih načrtno napadali in diskreditirali člane Dkom ter jim očitali konflikt interesov in kazali na obstoj korupcijskih tveganj ter politične povezave predvsem s stranko SD. Član Dkom Gregor Šebenik je bil nekoč občinski svetnik SD in direktor občinske uprave v Občini Brezovica. Članica Tadeja Pušnar je bila pred leti generalna sekretarka Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v času ministra Ivana Svetlika, leta 2014 ji je mandat podaljšala Anja Kopač Mrak (oba iz vrst SD). Mateja Škabar pa je leta 2010 kandidirala na lokalnih volitvah v Domžalah na listi SD. Članica Nina Velkavrh je partnerica Primoža Bešterja, izvršnega direktorja prodaje in marketinga v Kolektor Group. Prav slednja je bila največkrat izpostavljena, saj je bil tudi v primeru Karavnk Kolektor med drugim tisti, ki je na Dkom podal predlog za revizijo. Smrdel je sicer dokazoval, da se Velkavrhova vsakič, ko je ena izmed strank v postopku Kolektor, iz postopkov odločanja izloči.

Černač bi se vtikal v odločitve Dkom

Borut Smrdel je moral vsakič znova javno pojasnjevati, da je Dkom po svoji definiciji varuh zakonitosti javnih naročil, ne pa njihove gospodarnosti. Za to so odgovorni naročniki. Predvsem pa, da je Dkom po svojem statutu poseben, neodvisen in samostojen državni organ, zoper njene odločitve pa je mogoča zgolj odškodninska tožba. To ni všeč denimo opozicijskemu poslancu iz vrst SDS Zvonku Černaču, ki je decembra predsedniku vlade Marjanu Šarcu med poslanskimi vprašanji celo predlagal, da »bi bilo prav, da bi bila odločitev Dkom v zvezi z razveljavitvijo Darsovega izbora odpravljena«. Černač je prepričan, da je bila odločitev politično pogojena in da Dkom ni neodvisni organ, saj naj bi odločitev sprejeli domnevni člani stranke SD (stranka je to že zanikala). Člane Dkom sicer imenuje državni zbor. Komisija za nadzor javnih financ je zatem na predlog SDS od Ministrstva za javno upravo zahtevala predlog zakonodajnih rešitev s področja revizije postopkov javnega naročanja. Protikorupcijski komisiji so predlagali, naj preveri obstoj korupcijskih tveganj in nasprotnih interesov pri omenjenih članih senata, računskemu sodišču pa, naj opravi revizijo posledic odločitev Dkom na končno ceno projektov za vsa javna naročila, katerih vrednost brez davka na dodano vrednost je bila enaka ali višja od 5,19 milijona evrov za zadnjih 10 let.

Razveljavljen le majhen delež javnih naročil

»Danes te izkušnje imam, kar iskreno obžalujem,« je nazadnje še zapisal Smrdel in dodal, da je v opisanih okoliščinah breme vodenja Dkom zanj postalo pretežko. Smrdel je bil sicer na mesto predsednika revizijske komisije imenovan septembra 2012, pred tem pa je bil tam osem let zaposlen kot svetovalec in tudi po odstopu z mesta predsednika ostaja zaposlen na komisiji. Ta bo sicer v kratkem že drugič odločala o že drugi pritožbi družbe Kolektor CPG d.o.o. in Gorenjska gradbena družba ter češke družbe Metrostav, ki so se spet pritožili na odločitev Darsa, da v drugem poskusu posel gradnje predora Karavanke odda z neposrednimi pogajanji.

Ob približno 6400 večjih javnih naročilih, se sicer pred Državno komisijo sproži okoli 350 sporov na leto, komisija pa vlagateljem oziroma pritožnikom ugodi v od 30 do 45 odstotkov primerov.