Kaj bosta v zvezi z brexitom zdaj naredili konservativna vlada in premierka Theresa May, so se spraševali v Britaniji, potem ko v ponedeljek v parlamentu noben od štirih alternativnih predlogov brexita ni dobil večinske podpore. Vlada je danes zjutraj začela maratonsko, sedem ur in pol trajajočo sejo – in ko je je bilo konec, je Mayeva presenetila.

V izjavi je po dramatičnem uvodu sporočila, da je vedno dajala prednost sporazumnemu odhodu iz EU in da bo prosila za še eno preložitev brexita, ki se tako očitno ne bo zgodil 12. aprila, kot je bilo predvideno, če ne bi potrdili sporazuma o izstopu. Mayeva je dejala, da bo EU prosila za čim krajšo preložitev, verjetno do 22. maja, da Britaniji ne bi bilo treba sodelovati na evropskih volitvah.

Vodji opozicijskih laburistov Jeremyju Corbynu predlaga, da sedeta skupaj in se hitro dogovorita o skupnem brexitskem načrtu, katerega del bi bil njen sporazum z EU, in se ga potem držita. Parlament bi o njem glasoval pred 10. aprilom. Če se ne bi dogovorila o načrtu, je dejala, naj bi se dogovorila vsaj o skupnih različnih alternativah, o katerih bi poslanci (spet) glasovali pred 10. aprilom, ko bo izredni vrh EU, na katerem naj bi Mayeva sporočila, ali se je Britanija odločila za nesporazumno ločitev ali za dolgo preložitev brexita.

Sama napoveduje prošnjo za krajšo preložitev, da bi imela čas za dogovor z vodjo laburistične opozicije, to pa zato, ker se ne more dogovoriti z vrsto svojih ministrov in evroskeptičnim desnim krilom konservativnih poslancev. Premierka je tako zdaj na čakanju sovražnega odgovora svojih brexitarjev in odziv Corbyna in laburistov, ki tudi sami niso povsem brexitsko enotni. Zelo verjetno bodo, med drugim, zahtevali carinsko unijo z EU, dostop do skupnega trga in potrdilni referendum dogovora.

Nič premierka ni povedala o tem, ali so se z njenim predlogom strinjali vsi ministri. Z Downing Streeta 10 jih niso izpustili, dokler ni končala izjave. Toda ministri, ki zagovarjajo izstop iz EU, se gotovo niso, tako da je pričakovati kar nekaj odstopov.

Parlament o izključitvi možnosti trdega brexita

Njena izjava je postavila pod vprašaj tudi predviden brexitski časovni načrt v parlamentu. Izjema je predlog zakona o tem, da izključijo možnost nesporazumnega odhoda iz EU, ki pa ga je danes tako rekoč črtala tudi sama Mayeva, ko je obrnila hrbet evroskeptični desnici v svoji stranki. Potem ko so britanski poslanci že trikrat glasovali in zavrnili vladni ločitveni sporazum z Evropsko unijo ter dvanajstkrat glasovali o alternativah njenemu brexitu, ne da bi vsaj enkrat prišli do večine (grafika), bodo torej glasovali o novi možnosti: da bi z zakonom prečrtali možnost izstopa iz EU brez sporazuma, torej trdega brexita. Razprava o predlogu zakona bo potekala danes, glasovanje pa jutri.

Glasovanje o tem zakonu je pomembno tako za nasprotnike izstopa iz EU kot za tiste, ki nasprotujejo samo trdemu brexitu. Šlo bo za nenavadno glasovanje, saj zakone skoraj vedno predlaga vlada, tokrat pa zakon o prečrtanju možnosti trdega brexita predlaga strankarsko mešana skupina poslancev, ki ocenjuje, da bi bil katastrofalen za državo. Na papirju bi moral biti izid tega glasovanja jasen, saj je večina poslancev na pravno nezavezujočih glasovanjih nesporazumni brexit trikrat zavrnila. Toda tokrat je drugače, saj gre za predlog zakona, ki bi ga morala potrditi tudi lordska zbornica.