Poročilo Sveta Evrope (SE) o stanju v zaporih namreč kaže, da se Slovenija sooča s prezasedenostjo zaporov, saj je bilo na sto razpoložljivih mest zaprtih 100,5 ljudi. V upravi za izvrševanje kazenskih sankcij pojasnjujejo, da že daljše obdobje beležijo prezasedenost zaporov. Največje težave so bile v letu 2014, ko je bilo povprečno število zaprtih oseb najvišje doslej. Od takrat je bilo število zaprtih v rahlem upadu, v letu 2018 pa se je trend zopet obrnil v smer povečanja števila zaprtih oseb.

Pri tej težavi zaporskega sistema posebno pozornost namenjajo Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, na katerega so se nanašale sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in kjer z različnimi ukrepi vzdržujejo dopustno zasedenost zavoda. Izboljšanje bivalnih razmer poskušajo uresničiti tudi z organizacijskimi spremembami, da se zaprtim osebam zagotavlja časovno več gibanja izven bivalnih prostorov, so zapisali v upravi.

Dolgoročno pa bi lahko težavo prezasedenosti rešili le z realizacijo izgradnje novega zapora v Ljubljani, s katero bi reševali tudi prezasedene lokacije drugih moških zaporov, so dodali.

Trenutno so glede na razpoložljive zmogljivosti zavodi zasedeni 104-odstotno. V zadnjem obdobju beležijo porast števila pripornikov, zato so nekateri zavodi zasedeni preko zmogljivosti. Kot so zapisali v upravi, je bilo povprečno število pripornikov lani 319, kar je največ v zadnjih osmih letih.

Slovenija med državami z največ zaprtimi tujci

Slovenija se je v poročilu SE znašla tudi med državami, v katerih se je glede na leto poprej najbolj povečal delež zaprtih tujcev. V upravi pojasnjujejo, da je število tujcev v zaporih trenutno višje od dolgoletnega povprečja, kar je povezano predvsem z nezakonitimi prehodi državne meje.

V letu 2018 je bilo tako med zaprtimi osebami 874 tujcev, med njimi so bili večinoma priporniki, ki jih je bilo 565. Največ tujcev je bilo v zavodu Koper, veliko jih je bilo tudi v Ljubljani in Mariboru. V primerjavi z letom 2017 se je lani delež tujcev med vsemi zaprtimi povečal z 18 na 23,5 odstotka.

Slovenija je v poročilu med tistimi državami, ki so najbolj povišale proračunska sredstva za delovanje zaporskega sistema. Kot pojasnjujejo v upravi, so v letu 2018 porabili 39,9 milijona evrov, kar je za slaba dva odstotka več kot leta 2017.

Kot so še dodali, so realizirali ključne naloge iz programa uprave in v letu 2018 uspeli zagotoviti osnovne pogoje bivanja in dela tako zaposlenim kot zaprtim osebam, ter gospodarno in racionalno potrošili dodeljena proračunska sredstva.