Razstava obravnava problematiko okupacijskih meja na Slovenskem med drugo svetovno vojno. Druga svetovna vojna namreč po navedbah avtorjev razstave označuje enega izmed najbolj kritičnih trenutkov slovenske zgodovine. S Hitlerjevimi navodili o razkosanju Jugoslavije se je na našem ozemlju pojavilo pet različnih mejnih območij in mej, ki so globoko zarezale v vsakdanjik in ustaljene navade domačinov.
Razstava prikazuje, kako so bile meje politično in diplomatsko določene, kje je potekalo več kot 560 kilometrov okupacijskih meja od porečij Mure, Save, Sotle in Kolpe do triglavskega pogorja, kako so bile zavarovane z žicami, minskimi polji in stražnimi stolpi ter kako so potekali prehodi in kako so vse to doživljali ljudje, živeči ob meji.
»Živimo v času, ko se za navidezno fasado gospodarske rasti in komaj sledljivega razvoja digitalne družbe na starih okopih preverja trdnost zgodovinskih demokratičnih temeljev. In nevihta, ki je zajela Evropo in svet 6. aprila 1941, ni tako daleč v našem spominu, da nas ne bi znova zajela ali oplazila,« je zbrane nagovoril predsednik DS Alojz Kovšca.
Po njegovih besedah druga svetovna vojna pomeni enega najbolj kritičnih in mejnih trenutkov slovenske zgodovine. Kot je dejal, je slovenska država ne glede na minska polja, bodeče žice in stražne stolpe dobila svojo državotvornost in z njo nove meje, ki so danes skupne evropske meje. »In na njih spet znova žice ter zidovi,« je dodal. Z današnjo otvoritvijo razstave imamo torej po njegovih besedah znova možnost, da »prevetrimo to obdobje okupacijske zgodovine skozi prizmo sodobnega spreminjanja Evrope in sveta«.
Avtorji opravili več kot 120 intervjujev
Glavni avtor razstave, zgodovinar Bože Repe pa je opozori, da mlajše generacije nimajo več kolektivnega zgodovinskega spomina na to, da so naši starši in stari starši med drugo svetovno vojno živeli ob bodeči žici in z njo. Z neizbrisnim spominom nanjo živi le še generacija, ki je okupacijske meje preživela v otroških letih. Avtorji razstave so opravili več kot 120 intervjujev in med intervjuvanci po Repetovih besedah »ni niti enega, ki ne bi s tesnobo spremljal današnjih rezilnih žic, zapiranja meja in plavajočih trupel v Kolpi«.
Slovenci smo po njegovih besedah med najbolj ranljivimi narodi v Evropi. »Kdo je torej bolj poklican od nas, da današnjo Evropsko unijo, ki je na hudi preizkušnji, opozori na brezumnost današnjih mejnih kamnov, zastraženih meja, kontroliranih ali zaprtih mejnih prehodov, strašljivih rezilnih žic,« je poudaril. »Če hočemo kot skupnost preživeti, preprosto ne smemo pozabiti. Če bomo to storili zato, ker se danes dogaja drugim, in ne nam, se nam bo zgodovina vrnila,« je še opozoril.
»Ne pozabimo: vsaka nova vojna se začne, ko naslednja generacija izgubi zgodovinski spomin. Naj naše raziskovanje in razstava, ki jo odpiramo, pripomoreta, da ga današnja ne bo,« je zaključil Repe.
Razstavo so pripravili oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Javna agencija za raziskovalno dejavnost, Muzej novejše zgodovine Slovenije in državni svet. Razstava bo na ogled do petka, 26. aprila 2019, vsak delovni dan od 9. do 15. ure.
