Potem ko je pred petimi leti nekatere gozdove močno poškodoval žledolom, so nato drevesa napadli še namnoženi podlubniki, dobršen del slovenskih gozdov pa sta v zadnjih letih prizadela še vsaj dva uničujoča vetroloma. V slabih petih letih so tako naravne ujme približno 1700 hektarjev gozdnih površin poškodovale tako močno, da narava sama celotne obnove ne bi zmogla, zato je potrebna sanacija s sajenjem dreves.
Pristojnim službam je od leta 2015 do letos uspelo sanirati dobrih 610 hektarjev gozdov z okoli 1,5 milijona mladih sadik gozdnega drevja. »Do zdaj je bilo pogozdovanje uspešno, z rezultati smo zadovoljni in so dobra osnova za naprej,« se je na že opravljeno delo ozrl vodja službe za gojenje gozdov pri Zavodu za gozdove Slovenije Andrej Breznikar. Dodal je, da so v zadnjem letu pogozdovanje še okrepili. Letos je tako predvidena obnova na 776 hektarjih, od tega bo sanacija po naravnih ujmah potekala na skupno dobrih 500 hektarjev velikem območju, kjer načrtujejo zasaditev 1,13 milijona sadik.
Drevesa bodo sadili na petih lokacijah
Ena od akcij pogozdovanja, h kateri vabijo tudi prostovoljce, bo pod okriljem družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) potekala že to soboto. Družba skupaj s partnerji akcijo Pomladimo gozdove tokrat pripravlja drugič. Lani so našteli okoli 400 sodelujočih, letos pa pričakujejo še precej večje število udeležencev. »Naučiti se bomo morali tudi narediti kaj za naravo, saj smo doslej iz nje predvsem jemali. Zdaj, ko je poškodovana, pa je prav, da naravi nekaj tudi vrnemo,« je ob tem poudaril direktor Zavoda za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič.
Sobotna akcija, ki so se ji med drugim pridružili tudi slovenski taborniki in skavti, bo potekala na petih lokacijah, in sicer bodo ob 9. uri za krampe in rovnice poprijeli v Spodnjih Cvišlerjih pri Kočevju, Ravniku pri Logatcu, pri Ravbarkomandi in koči Mladika pri Postojni ter v Lovrencu na Pohorju. Na skupno petih hektarjih gozdov bodo ta dan posadili več kot 10.000 mladih dreves. Kot je zagotovil Breznikar, so za pomlajevanje zagotovili domače sadike. »Po petih letih smo lani dočakali tudi semensko leto, kar pomeni, da smo lahko naredili zalogo semen. Bo pa na te sadike treba še nekoliko počakati, saj vzgajanje traja od dve do tri leta.«
Smreke, bukve, macesni
Najobsežnejša akcija bo v soboto potekala na Kočevskem, kjer bodo organizatorji ob pomoči prostovoljcev posadili okoli 3000 mladih dreves smreke kot predkulture za mešani gozd. Tudi na preostalih območjih bodo med izbranimi sadikami prevladovale predvsem mlade smreke, macesni, bukve, lesnike, češnje in hruške.
