Kritika koncerta modrega abonmaja: O programu in obisku

Slab obisk programsko sicer dokaj zanimivih koncertov Slovenske filharmonije priča o dvojnem skrb vzbujajočem prekinjanju vezi: med občinstvom in orkestrom, pa tudi med občinstvom in glasbenim kanonom. Na nedavnih koncertih so zazvenele velike skladbe nemškega simfoničnega izročila s preloma romanticizma v moderno, po obiskanosti pa bi lahko sklepali, da našim poslušalcem ne pomenijo kaj dosti. Ob repertoarno manj prisotni Schönbergovi simfonični pesnitvi Peéleas in Melisanda, izvedeni že na prejšnjem modrem večeru, je bilo to vsaj delno razumljivo, pa vendar vredno obžalovanja – prav naporni izziv skrajno goste (leit)motivične partiture se je namreč spremenil v izstopajoč orkestrski dosežek, za kar je bil zaslužen dirigent Axel Kober. Naslednja abonmajska večera pa sta pokazala, da občinstva ne zanimata več niti Mahler niti Bruckner.