Francoska bretonska obala, blizu mesta Plouarzel, se že 35 let sooča z nenavadnim pojavom, ki še najbolj spominja na kakšno satirično biblijsko nadlogo. Na obalo ob Atlantiku prav toliko let skoraj vsak dan naplavlja dele plastičnih telefonov, izdelanih po podobi stripovskega mačka Garfielda. Včasih sprehajalci ob obali naletijo na smejoče glave oranžnega mačka, drugič na brezglave trupe. Samo lani je na obalo naplavilo okoli 200 oranžnih kosov, nihče pa ni vedel, od kod prihajajo.
Ker so želeli preprečiti nadaljnje onesnaževanje morja, so se aktivisti organizacije Ar Viltansou odločili zadevi priti do dna. Ker se je dolgo sklepalo, da mačje telefone odnaša iz kakšnega kontejnerja, ki je padel v vodo, so sprva pričeli raziskovati morsko dno. Na pomoč so poklicali potapljače in celo podmornice, a nihče ni videl ničesar. Sled je bila že povsem hladna, ko je predsednica aktivistov Claire Simonin-Le Meur na obali pred kratkim pobirala plastične ostanke oranžne mačke. K njej je stopil lokalni kmet René Morvan in jo vprašal, če išče Garfielda. Claire-Le Meurjeva mu je pritrdila, Morvan pa ji je svetoval, naj mu sledi.
Morvan je aktivistki pojasnil, da so se prvi telefoni na obali pojavili malo po hudem neurju, pred več kot 30 leti. Morvan in njegov brat sta se že tedaj odpravila na lov za izvorom poplave Garfieldov in pri tem naletela na jamo ob obali, ki je pri nizki plimi dostopna, pri visoki pa pod vodo. V jami sta našla ladijski kontejner poln predmetov, vključno s telefoni v obliki Garfielda. Ko je bila plima dovolj nizka, da je jamo uspela obiskati tudi Simonin-Le Meurjeva, pa je bil kontejner že skoraj povsem prazen. Za mačjimi telefoni so ostale zgolj še sledi, glavnino tovora pa je že odneslo v morje.
Aktivisti so tako uspeli priti do dna 35 let trajajoči uganki, žal pa niso uspeli preprečiti nadaljnjega onesnaževanja morja s plastičnimi odpadki. Prav tako ne vedo, koliko kosov Garfielda je še v morju, koliko časa jih bo še naplavljalo ter koliko okoljske škode bo zaradi tega še nastalo.
