Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je med zasedanjem komisije, ki je bila posvečena pregledu kratkoročnih ekonomskih posledic brexita, potrdil, da bo do 22. maja, ko naj bi Britanci dogovorno zapustili EU, angleščina umaknjena s seznama uradnih jezikov evropskih institucij, njeno rabo v neuradnih okoliščinah pa komisija odsvetuje. Britanski komisar Julian King kljub izrecnemu povabilu predsednika komisije razprave ni želel komentirati.
V evropskem parlamentu je vprašanje uradnega jezika EU po izstopu Združenega kraljestva najprej sprožila nemška krščanskodemokratska poslanka Birgit Collin-Langen, ki se je zavzela za takojšnje ukrepe. »Dejstvo je, da med seboj vsi poslanci in tudi vsi uslužbenci vseh evropskih institucij govorimo jezik, ki mu rečemo angleščina,« je odprla razpravo. Pregled jezikovne rabe pisnih dokumentov je pokazal, da je 93 odstotkov vseh v elektronski obliki prebranih dokumentov spisanih v jeziku države, ki kaotično izstopa iz EU. Veliko konsenza je požela njena ugotovitev, da že zdaj »takšno stanje povzročala zmedo in norčevanje, še bolj pa bo to prisotno po 22. maju«. Predlagala je, da si člani parlamenta za medsebojno komuniciranje izberejo kakšen drug jezik. »Gre za integriteto evropskih institucij.«
Dobra volja evroskeptičnega Faragea
Njen predlog je povzročil veliko dobre volje pri britanskem poslancu Nigelu Farageu, ki je evropski parlament zelo uspešno uporabil za promoviranje izstopa Velike Britanije iz Unije. Farage velja za očeta brexita, hkrati pa je eden bolj aktivnih evropskih parlamentarcev, ki ne zamudi priložnosti za nastop v dvorani evropskega parlamenta. »Z vsem dolžnim spoštovanjem do kolegice Collin-Langen bi ugovarjal trditvi, da je jezik, ki ga ona uporablja, angleščina. Angleščina je nekaj drugega. Jaz na primer govorim angleško, kot sem se jo naučil med študijem na Dulwichu. Vi govorite kar nekaj.« Pripomnil je, da sam sicer izpopolnjuje svojo nemščino, ker je poročen z Nemko in je po referendumu o brexitu poleg britanskega prevzel še nemško državljanstvo. Nekoliko presenetljivo zdaj za evropskega poslanca kandidira v Nemčiji na listi transnacionalnega gibanja Diem25 skupaj s hrvaškim filozofom Srećkom Horvatom. »Če bom izvoljen, bom z veseljem govoril nemško,« je z veliko mero značilnega sarkazma sklenil Farage.
Na koncu je zmagal pragmatizem
V evropski komisiji je vprašanje prihodnjega statusa angleščine sprožila komisarka za konkurenco Margrethe Vestager, ki velja za prepričljivo kandidatko za Junkerjevo nasledstvo. »Če bomo med seboj še naprej govorili slabo angleščino, utegne to načeti našo kredibilnost.« Francoskega evropskega komisarja za davke in carine Pierra Moscovicija, ki je hotel predlagati francoščino kot alternativni jezik, sta prekinila irski komisar Phil Hogan in Maltežan Karmenu Vella z opozorilom, da je v njunih državah poleg nacionalnih jezikov uradni jezik tudi angleščina, kar bo povzročilo komplikacije.
V nadaljevanju se je razprava nadaljevala v sproščenem vzdušju ob vrsti predlogov. Na koncu je prevladal konsenz, da se angleščina črta s seznama uradnih jezikov EU, pri novem jeziku pa je zmagal pragmatizem. »Sam mislim, da bi bilo najbolje ohraniti skupni jezik, ki smo ga govorili doslej, le da mu bomo iz praktičnih razlogov rekli irščina,« je sklenil Juncker.
Razen komisarja Kinga so se s predlogom strinjali vsi.
