»Močno obžalujem, kar se je zgodilo, ampak res ga nisem hotel ubiti, le mirno sem se hotel pogovoriti,« je sodnici Vesni Podjed zagotavljal 20-letni Kamničan David Batič. Na zatožni klopi se je znašel zaradi domnevnega poskusa uboja Evrisa R. 8. novembra lani na Hubadovi za ljubljanskim Bežigradom. Razložil je, da je bil v resnici on tisti, ki je bil napaden. In da sploh ni opazil, kdaj je Evrisa ranil. Slednji je dobil rani na hrbtu in ledvenem predelu, segli sta pet oziroma deset centimetrov globoko. K sreči pa življenjsko pomembni organi niso bili poškodovani.

Pričine težave s spominom

Batič se je na Hubadovo pripeljal z mamo. Čakala sta, da pride njegovo dekle, potem pa je sklenil, da se bo medtem dobil še z Dinom D. Ta naj bi mu ukradel avto in motor, o čemer se je želel pogovoriti. Dino se je pripeljal z Evrisom R. – Batič pravi, da je takoj vedel, da bo prišlo do konflikta, ker je Evris nasilen. In potem ga je ta res nenadoma z vso silo udaril po glavi, nato ga je začel tepsti še Dino. »Mislil sem, da me bosta ubila, in da bi ju prestrašil, sem izvlekel nož. Potem sta me zbila na tla. V megli sem videl mamo, ki ju je začela vleči stran. Evris se je nato nenadoma zadrl, da sem ga zabodel. Ni mi bilo jasno, kdaj sem ga, verjetno prej, med prerivanjem. Bil sem v šoku, saj ga nisem hotel poškodovati. Sam sem poklical reševalno vozilo, a ga je Dino še pred njegovim prihodom odpeljal na urgenco,« se je zagovarjal. Na vprašanje, zakaj je imel pri sebi nož (in tudi solzivec), je odvrnil, da ju je nabavil kakšen mesec ali dva poprej, ker so ga v Kamniku oropali. Na vprašanje zagovornika Milana Vajde, kakšen je njegov odnos do drog, pa je odvrnil, da jih je »konzumiral«, največkrat je kadil marihuano. »Takrat sem bil pod vplivom trave, Evris pa pod vplivom kokaina, to se mu je videlo, ker je bil tako agresiven. On je vseskozi pod vplivom droge,« je izjavil.

Evrisa R. še niso zaslišali, so pa Dina D. – in od njega ne prav veliko izvedeli. Da je bil takrat »ful nakajen s travo«, da ga ne zanima, kaj je bilo, in da nič noče imeti s tem, je ponavljal sodnici. »Na sodišče sem prišel le, ker moram,« je pojasnil. Tudi ko ga je opozorila, da je dolžan pričati, sicer mu grozita denarna ali celo zaporna kazen, ga je še vedno dajala amnezija. Zanimal se je za višino denarne kazni, glede spornega dogodka pa dejal, da »se zgodi, vsi delamo napake, ampak saj smo vsi živi in zdravi«. »Prišlo je do manjšega konflikta, do prerivanja… Ne spomnim se točno, kaj je bilo, od takrat se je zgodilo toliko stvari, ne morem si vsega zapomniti,« se je izmotaval. Je pa dejal, da se z obtoženim poznata od malega, bila sta prijatelja. Avta mu ni ukradel, pač pa ga je od njega odkupil. O kakšnem motorju ni znal ničesar povedati.

Mama o brutalnem napadu

Obtoženčeva mama je potrdila napad na sina. Začel naj bi Evris, s pestjo ga je udaril v glavo. Ko je dvojica sina zbila na tla, je šla do Evrisa in mu zagrozila s policijo, če ne neha. A se ni zmenil zanjo. Čez kakšno minuto je začel kričati – dvignil je jakno, na levem boku je zagledala rano. Sin ji je pred dogodkom omenjal krajo avta in motorja, a brez natančne razlage. Za Dina je dejala, da je kar v redu, Evris pa ne: »Že ko ga vidiš, se prestrašiš. Ko pa stegne pest, se bojiš za življenje. On je divjak. Tudi jaz bi se bala za življenje, če bi me nekdo tak napadel. Bil je zelo brutalen napad.«