Med letoma 1980 in 1994 je EU sprejela vrsto direktiv, ki so usklajevale premik ur po uniji. Ure v skladu z evropsko direktivo premikamo zadnjo nedeljo v marcu ob 2. uri in zadnjo nedeljo v oktobru ob 3. uri. Premikanje ur je v veljavi tudi zunaj EU, vendar pa ga ne uporabljajo Rusija, Kitajska in Japonska, piše na spletni strani Evropskega parlamenta.

Evropski parlament je sicer v torek z veliko večino podprl ukinitev premikanja ure leta 2021, države članice pa se bodo lahko same odločile za zimski ali poletni čas. Tiste, ki se bodo odločile za poletni čas, bodo uro zadnjič premaknile zadnjo nedeljo v marcu leta 2021, tiste, ki bodo imele zimski čas, pa zadnjo nedeljo v oktobru leta 2021. Države morajo Evropsko komisijo o svoji izbiri obvestiti do 1. aprila 2020.

Na ministrstvu za infrastrukturo so pred časom za STA pojasnili, da je v Sloveniji standardni čas centralno evropski čas, ki ustreza zimskemu času. »V primeru ukinitve sezonskega premikanja ure na poletni čas, bo v Sloveniji skozi celo leto obveljal standardni zimski čas. Te odločitve ni sprejelo ministrstvo, tako je v Sloveniji stanje na podlagi zakona o računanju časa,« so dodali.

Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času

Če bi iz posvetovanja v EU in s sosednjimi državami članicami kazalo, da bi bila potrebna sprememba standardnega časa, bo vlada izvedla potrebna posvetovanja o podpori za tako spremembo. Glede omenjene teme so tudi v neposrednem stiku s hrvaškim ministrstvom za morje, promet in infrastrukturo, usklajujejo pa se tudi preko evropskih institucij, so še pojasnili na ministrstvu.

Lansko javno posvetovanje je sicer pokazalo, da so Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času. Tudi Portugalci, Ciprčani in Poljaki so se večinsko izrekli za poletni čas, Finci, Danci in Nizozemci pa za zimskega.