Združene države so resno opozorile Rusijo in druge države, naj v Venezuelo ne pošiljajo svojih vojakov in vojaške opreme v podporo predsedniku Nicolasu Maduru, rekoč, da bodo takšen korak razumele kot neposredno grožnjo stabilnosti v regiji. »Močno svarimo dejavnike zunaj zahodne poloble pred pošiljanjem vojaških zmogljivosti v Venezuelo ali kamor koli drugam na zahodno poloblo z namenom vzpostavitve ali širjenja vojaških operacij,« je dejal svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost John Bolton. »Takšna izzivalna dejanja bomo razumeli kot neposredno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti v regiji. Še naprej bomo branili in ščitili interese Združenih držav in naših partnerjev na zahodni polobli,« je dejal Bolton. Pred tem je k umiku ruskih pripadnikov pozval tudi predsednik Donald Trump.
Izjavo je Bolton podal potem, ko sta pred dnevi v Caracasu pristali ruski vojaški letali, na katerih naj bi bilo sto vojaških specialcev in strokovnjakov za kibernetično vojskovanje. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zakarova je dejala, da gre za »ruske specialiste v Venezueli, ki ne spreminjajo razmerij moči v regiji, Rusija pa nikomur ne grozi, v nasprotju z Washingtonom«. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je rekel, da ruski specialisti v Venezueli izpolnjujejo že prej podpisano pogodbo o dobavi ruskega orožja. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je sicer v začetku meseca obiskala Moskvo.
Podobno kot v Siriji ali Ukrajini so se ZDA in Rusija, vsaka s svojimi zaveznicami oziroma enakomislečimi državami, znašle na nasprotnih bregovih. Uradna Moskva podpira Madura, uradni Washington pa samooklicanega predsednika Juana Guaidoja.
Vodja Guaidojevega kabineta ostaja za rešetkami
Glavni revizor v Madurovi vladi je medtem sporočil, da Guaidoju za petnajst let prepovedujejo opravljanje javnih funkcij, ker naj ne bi znal pojasniti, od kod mu sredstva za potovanja v tujino, odkar je postal poslanec. Guaido je prejšnji mesec obsežno potoval po Latinski Ameriki in iskal podporo za pritisk na Madura, od katerega zahteva odstop ter predčasne in poštene volitve. Elvis Amoroso, zadolžen za nadzor preglednosti oblasti, je sporočil, da Guaidoja preiskujejo tudi zaradi prejemanja denarja od nerazkritih virov in laži v finančnih izkazih.
Guaido, ki ga je kot začasnega predsednika priznala večina zahodnih držav, je zavrnil obtožbe in vladno prepoved, rekoč, da Amoroso nima legitimnosti. »Edini organ, ki lahko imenuje revizorja, je zakoniti parlament,« je dejal. Podobno so sporočili iz ZDA, na tamkajšnjem zunanjem ministrstvu so potezo revizorja označili za »smešno«.
Domet revizorjeve prepovedi je res vprašljiv in se zdi bolj simboličen novi korak v merjenju moči med Guaidojem in Madurom. Prejšnji teden so vladni agenti prijeli vodjo Guaidojevega kabineta Roberta Marrera. Obtožili so ga zarote, pranja denarja, skrivanja orožja in eksploziva ter načrtovanja zločina. V četrtek je sodnik odločil, da mora ostati v priporu, medtem pa začne teči 45-dnevni rok za preiskavo tožilstva. ZDA so ostro obsodile pripor Marrera ter zato uvedle sankcije proti venezuelski banki za gospodarski in družbeni razvoj.
