Kot je pojasnil vodja krajinskega parka Andrej Verlič, so divji kostanji podvrženi različnim zajedalcem in boleznim, zaradi katerih je onemogočena njihova normalna rast in tudi estetska funkcija. Dolgoročno bodo zasajene lipe podobno kot divji kostanji dajale primeren bivanjski prostor zaščitenemu hrošču puščavniku, ki ga najdemo v duplih starih dreves.
Verlič je poudaril, da drevoreda ne bi mogli obnoviti brez dogovora z lastnikoma zemljišč, saj drevesa rastejo na zemljišču v lasti Jožeta in Marije Čad. Snaga je kot upravljalec krajinskega parka zaradi zagotavljanja naravovarstvenih nalog ohranjanja biodiverzitete in kulturne krajine s Čadovima sklenila dogovor, da na njihovem zemljišču sme posaditi nova drevesa, lastnika pa sta se strinjala, da dogovorjeno obdobje v to območje ne bosta posegala. Verlič je obnovo drevoreda izpostavil kot dober zgled sodelovanja upravljalca krajinskega parka z zasebnimi lastniki, zavodoma za varstvo kulturne dediščine in za varstvo narave ter občinskimi službami. vbr
