Med razvitimi državami velja izpostaviti delniški trg ZDA, ki je sicer zrasel manj kot na primer delniški trgi Kanade, Belgije ali pa Italije, vendar je zaslužen za več kot 65 odstotkov rasti že omenjenega indeksa MSCI World. Če že govorimo o donosnosti ameriških delnic, bo mogoče za bralce tega prispevka zanimiv naslednji podatek: po ocenah švicarske banke Credit Suisse je bil v zadnjih 118 letih ameriški delniški trg drugi najdonosnejši delniški trg na svetu (merjeno v ameriških dolarjih in ob upoštevanju negativnega vpliva inflacije). In še en zanimiv podatek iz istega vira – leta 1900 je ameriški delniški trg predstavljal 15 odstotkov svetovnega delniškega trga, leta 2018 je ta delež znašal 53,3 odstotka. Med dogodki, ki so v zadnjem času poželi največ pozornosti vlagateljev v ameriške delnice in ki lahko vplivajo na ameriški trg tudi v prihodnje, velja omeniti razliko med donosnostjo 10-letne obveznice in 3-mesečne zakladne menice, ki je pred tednom dni postala negativna. Krivulja donosnosti je s tem v določenem intervalu postala inverzna. Glede na to, da mnogi inverznost krivulje štejejo za enega od indikatorjev prihodnje recesije, ni presenetljivo, koliko pozornosti je bilo namenjene temu dogodku. Pregled novic in izjav na Bloombergu sicer razkriva, da strokovnjaki ne vidijo pretiranih razlogov za skrb.
Pomirjajoče izjave so dali tudi predstavniki čikaškega in bostonskega Feda ter nekdanja predsednica Feda Janet Yellen. Dejstvo je, da bo ameriško gospodarstvo slej ko prej zdrsnilo v recesijo. Zelo verjetno se to ne bo zgodilo letos, mogoče tudi ne v letu 2020. Ne glede na to, kdaj bo recesija nastopila, se morajo vlagatelji zavedati, da vsaki recesiji sledi obdobje gospodarske rasti. To je odraz cikličnosti gospodarstev, v katerih trenutno živimo.
