Novi ljubljanski zapor naj bi imel 388 postelj. Če bi ga imeli danes, bi to pomenilo preselitev 156 zapornikov s Povšetove, 103 z Doba, 33 iz Kopra, 11 iz Celja, 10 iz Novega mesta, 21 iz Maribora, kar znese skupaj 313. Upoštevana je optimalna, to je 90-odstotna zasedenost zaporov, potemtakem bi razbremenili sedanjo prezasedenost vseh lokacij in tudi v novem zaporu zagotovili idealno stopnjo zasedenosti. Kje je zdaj tu problem?

Glede ženskega zapora pa je treba vedeti, da se je v obdobju priprave projekta izkazoval trend izjemnega povečevanja števila zaprtih žensk. V sedmih letih se je poprečno število zaprtih žensk povečalo z 52 (leta 2010) na 98 (leta 2017). Tega trenda ni znal pojasniti nihče, prav tako nihče ni znal pojasniti, kje se bo to zaustavilo. Nerazložljivo se je krivulja res obrnila navzdol (leta 2018 na 86, sedaj celo na 64). Kdo si upa napovedati in ustrezno utemeljiti, koliko bo v Sloveniji zaprtih čez 5, 10, 20 in več let, če vemo, da je to odvisno od mnogoterih, povsem nepredvidljivih okoliščin in politik?

Nedvomno pa najbrž je, da je vendarle smiselno predvideti raje nekaj več prostora kot manj. Navajam zanimiv primer iz Evrope. Zaradi premajhnih prostorskih kapacitet norveških zaporov je njihova vlada sklenila pogodbo z Nizozemsko, ki ima preobilico prostorov. Tako že nekaj let približno 240 norveških zapornikov prestaja kazen na Nizozemskem, seveda pa so Nizozemci v tem našli zanimiv poslovni izziv – na leto jim Norvežani plačajo 25 milijonov evrov (samo za primerjavo, kako »drag« je slovenski zaporski sistem – mi za vse zapore in približno 1400 zaprtih na leto porabimo približno 40 milijonov evrov s plačami vred). Ob tem pa ta zapor domačinom, torej Nizozemcem, zagotavlja še več kot 200 zaposlitev (le direktor zapora je Norvežan).

Če se torej uresničijo morebitni scenariji o pomembno manjšem številu zapornikov v prihodnjih letih in desetletjih, bi se bilo vredno spomniti navedenega primera. Pa da ne bi koga že a priori preveč zaskrbelo, predvsem z vidika zagotavljanja spodobnih režimov prestajanja kazni: čeprav je na Nizozemskem, pa v tem zaporu veljajo norveška zaporska pravila. Poučno in morda kdaj uporabno za snovalce penoloških in siceršnjih varnostnih politik.

Jože Podržaj, Ljubljana