Gospod Mihič tako pravi: »Zmaga nad fašizmom in nacizmom brez ZDA ne bi bila mogoča. Njihova tehnološka moč je bila odločilna za zmago nad nacionalizmom v Evropi.« Starejša generacija, ki je štiri leta na lastni koži doživljala strahote vojne, ima drugačno mnenje. Kaj je bilo odločilno v 2. svetovni vojni v Evropi? Mogoče je gospod Mihič imel v mislih, kdo je več prispeval za zmago nad nacifašizmom, Američani ali Sovjeti? Oboji so prispevali veliko, toda Sovjeti mnogo več. Sovjeti so bili že tri leta v vojni, ko Američanov v Evropi še sploh ni bilo. Oni so prišli v Evropo junija 1944 v zaključnih operacijah. V 2. svetovni vojni sta bili odločilni dve stvari, ki sta Hitlerju zlomili hrbtenico. Najprej je na začetku leta 1943 Hitler izgubil bitko za Stalingrad, ki je bila najhujša bitka v zgodovini vseh vojn. Ob tem je sovjetska armada uničila elitno 6. armado feldmaršala Friedricha Paulusa. Hitler in njegovi generali so si po tiho priznali, da so izgubili vojno. Na koncu so Američani s svojim letalstvom veliko prispevali, da se je vojna končala prej. To so dejstva.

Gospod Mihič pravi: »Zgodbe, da so narodi Jugoslavije pod vodstvom KP in Tita osvobodili sami, ne potrjujejo dejstva.« Res je, da je oktobra leta 1944 sovjetska armada, ki je bila na poti Nemčiji, pomagala osvoboditi Beograd in vzhodni del del Vojvodine. Hvaležni smo jim bili, a bi se tudi brez te pomoči osvobodili sami. Dejstvo je, da so jugoslovanski partizani s svojim NOB pomembno prispevali k temu, da se je vojna končala v letu 1945. Zaradi partizanov so morali okupatorji na tleh Jugoslavije imeti več kot 700.000 vojakov, poleg domačih izvajalcev. Samo Nemci so imeli tu 35 divizij, ki bi jih nujno potrebovali na vzhodni in zahodni fronti. Nemci so organizirali sedem ofenziv za uničenje partizanov. Iz vseh ofenziv smo izšli kot zmagovalci. Oktobra leta 1944 smo imeli 50 divizij, 2 operativni skupini, 16 samostojnih brigad in 130 partizanskih odredov. Skupaj čez 600.000 partizanov. Marca leta 1945 smo imeli 4 armade in druge enote, ki so štele čez 800.000 partizanov. V vojni je padlo 305.000 partizanov in bilo je 425.000 ranjenih. Po vojni, do leta 1953, je padlo še 1100 vojakov in pripadnikov organov za notranje zadeve v boju z bandami, ki se niso hotele predati.

Jugoslavija je bila z več kot 1,7 milijona žrtev na tretjem mestu po žrtvah 2. svetovne vojne v Evropi. Vsak deseti Jugoslovan je preminil v 2. svetovni vojni. Več žrtev so imeli Sovjeti (uradno 17 milijonov) in Poljaki (5,8 milijona). Vse druge zaveznice so imele manj žrtev. Materialna škoda Jugoslavije je znašala 50 milijard dolarjev. Velika Britanija je imela 1,4-krat manjšo človeško škodo in ZDA 7,2-krat manjšo kot Jugoslavija.

Franc Mihič pravi: »Nemčija je podpisala kapitulacijo zaveznikom in nobenim partizanom, tudi Titu ne.« Nemčija je podpisala kapitulacijo 8. maja 1945 v Berlinu pod ruskim maršalom Žukovom, ki je s svojimi vojaki prvi prišel v Berlin. Naslednjega dne, 9. maja, je poveljnik nemške armadne skupine E generalpolkovnik Alexander Lohr v Topolšici pred slovenskimi partizani podpisal kapitulacijo nemških sil za JV Evropo. Winston Churchill je v avgustu 1944 povabil v Neapelj na pogovore Tita in čestital partizanskemu komandantu za uspehe v vojni. Toliko o zgodovinskih dejstvih.

Borislav Kukić, Radovljica