Zakon o poslancih tudi v povezavi z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije po oceni večine strank zelo jasno določa nezdružljivost funkcije poslanca z opravljanjem pridobitne dejavnosti. Tako pričakujejo, da bo to vprašanje, ki se je odprlo po dilemi glede položaja Horvatha, obravnavala Mandatno-volilna komisija DZ (MVK). Predsednik MVK Ivan Hršak (DeSUS) pa je v sredo sporočil, da komisija ne bo odločala o domnevni nezdružljivosti funkcij Horvatha, saj da za to nima pristojnosti. V DZ po navedbah Hršaka ugotavljajo, da to področje ni dovolj jasno urejeno, zato bodo oblikovali delovno skupino, ki bo preučila možnosti za njegovo ureditev.

Horvath mnenje komisije spoštuje in ga jemlje kot njihovo uradno stališče. Kot je zatrdil, prošnje STA za pojasnila v minulih dneh ni prejel, v današnjem pojasnilu pa je odločno zavrnil »vse očitke korupcije, obenem pa tudi zgolj možnost nastanka koruptivnega tveganja«. Po njegovih trditvah v zvezi s položajem direktorja ni imel nobene pogodbe in iz tega naslova v celotnem mandatu ni prejel nobenega izplačila, pač pa je opravljal le delo zakonitega zastopnika in podpisnika dokumentov. Spomnil je na določbo zakona o poslancih, da poslanec ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije, prav tako pa poslanec ne sme biti član nadzornega odbora gospodarske družbe. Glede tega se je posvetoval s pravniki, ki po njegovih navedbah menijo, da sta funkciji združljivi, saj z družbo Minta ni imel nobene pogodbe in izplačila, prav tako pa iz akta o ustanoviti družbe izhaja, da je slednja neprofitna organizacija in deluje v splošno koristnem interesu.

To stališče je Horvath podkrepil s sodbo Višjega in delovnega sodišča, ki napotuje, da je potrebno pri ugotovitvi pridobitne dejavnosti poslanca, ki hkrati opravlja funkcijo direktorja gospodarske družbe, upoštevati pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Slednji določa, kdaj se šteje, da je dejavnost zavezanca pridobitna. Pri tem se mora sodišče opredeliti tudi do navedb o tem, da direktor za svoje delo iz tega naslova ne prejema plačila, je pojasnil. Po ocenah Horvatha je pomembno tudi načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije, ki se je v povezavi s pojmom »opravljanje poklicne ali druge dejavnosti z namenom pridobivanja dohodka« opredelila, da je to opravljanje stalnih ali občasnih aktivnosti v gospodarskih ali negospodarskih dejavnostih, za katere oseba prejema plačilo.

Poslanec je še spomnil, da zakon o poslancih eksplicitno ne prepoveduje zastopstva v gospodarskih družbah, tako kot za člana nadzornega odbora. »Izhajajoč iz tega je sklepati, da zakonodajalec ni imel namena prepovedati opravljanja zastopništva v gospodarskih družbah, ampak zgolj pridobitne dejavnosti,« je prepričan.

Kljub vsemu pa je v izogib morebitnega dvoma konec lanskega leta Horvath podal odstopno izjavo s funkcije direktorja, postopek imenovanja novega direktorja in vpis novega zastopnika pa pričakuje najpozneje na začetku aprila 2019.