V začetku šestdesetih so bile stvari jasne: pridne punce in fantje so bili za melodične in neproblematične Beatlese iz Liverpoola, poredni so poslušali Rollinge iz Londona. V svoji prvi uspešnici Love Me Do so Beatlesi recimo peli o ljubezni: »Ljuba, ljubi me / jaz ljubim te / zato, prosim, ljubi me…« Rollingi oziroma Mick Jagger pa so o isti ljubezenski temi v svoji prvi uspešnici Come On prepevali: »Vse je narobe, odkar sva se z dekletom ločila…« Obratno torej. Rollingi so bili uporniki, ki so šele kasneje osvojili top lestvice, Beatlesi pa natančen boy band projekt. A počasi, sredi šestdesetih, so ga začeli lomiti tudi Beatlesi. Izjava Johna Lennona, da so popularnejši od Kristusa, je ena najpogumnejših v zgodovini popularne kulture. Beatlesom so na BBC prepovedali kar pet skladb iz poznega ali zadnjega obdobja ustvarjanja (šlo je za besedila, povezana z mamili ali vojno), Rolling Stonesom pa samo eno (zaradi preveč nazornega nakazovanja na spolne odnose). Pa še nekaj je: Beatlesi so z igranjem prenehali, ko so ugotovili, da nimajo več česa povedati, Rollingi, čeprav so stari skoraj osemdeset, še kar snemajo.
Sredi devetdesetih so kot odgovor na ameriški grunge na Otoku uspevali britpop ansambli. Oasis, Blur, Pulp, Suede in Verve. Že tako so bili veliki konkurenti, vojno med Oasis (Manchester) in Blur (London) pa je še posebej razvnela izjava Londončanov, da bo njihov prihajajoči hit Country House na lestvicah sesul skladbo Roll With It, ki so jo v istem času izdali Oasis. Noel Galagher je izjavil, da sovraži člane benda: »Upam, da bodo dobili aids,« je bil neizprosen. Mala plošča Country House se je dobro prodajala, v celoti pa so bili Oasis uspešnejši ansambel.
Tupac Shakur, raper z zahodne obale, iz Kalifornije, in Notorius B.I.G oziroma Biggy, raper z vzhodne obale, iz New Yorka, sta bila včasih prijatelja, potem pa ju je pot, tudi kriminalna, razdružila. Leta 1996 je Tupac izdal skladbo Hit ’Em Up, v kateri je napadel raperje z vzhodne obale in med drugim omenil, da je spal z Biggyjevo žensko, ter ga obtožil, da je kriv za atentat na njega. Kaj se je zares dogajalo na tista leta res nevarni raperski sceni, nikoli ne bo povsem jasno, dejstvo pa je, da so tako Biggyja kot Tupaca leta 1997 ubili.
V zgodnjih devetdesetih se je v ZDA, natančneje v Seattlu, razvil grunge. Eksplozijo nove brezkompromisne kitarske glasbe sta vodila ansambla Nirvana in Pearl Jam. A Kurtu Cobainu (Nirvana) glasba Pearl Jamov ni bila všeč. Zdelo se mu je, da so prodan komercialen bend, ki zgolj jezdi na valovih uspehov Nirvane. Jasno je, kako so takšne izjave vplivale na oboževalce, a Pearl Jam niso reagirali. Še več, njihov vodja Eddie Vedder je leta 1994 po Cobainovem samomoru v oddaji Saturday Night Live na svoji majici v njegov spomin na prsih nosil veliko črko K.
Zvezdnici iz devetdesetih sta skupaj nastopali v televizijski oddaji The Mickey Mouse Club. Bili sta zaljubljeni v istega moškega, v Justina Timberlaka, ki je prav tako nastopal v oddaji. Potem sta skupaj izdajali plošče in bili konkurentki tako pri moških kot pri dietah, a zdi se, da sta se prepirali v interesu založb in boljše prodaje. Kar verjetno dokazuje eden najbolj natančno načrtovanih poljubov v zgodovini. Na podelitvi nagrad MTV leta 2003 se je Madonna z obema zalizala na odru, kamere pa so pokazale »presenečenega« Timberlaka.
Prijateljstva med Princeom in Michaelom Jacksonom ni bilo nikoli. Za Jacksona je veljalo, da mu je bilo vse prineseno k zibki, da so mu kariero omogočili vplivni sorodniki, Prince je menil, da je za vse skrbel sam (čeprav je bil njegov oče pomemben jazz glasbenik), in dejstvo je, da mu je šel Jackson zelo na živce, a se je brzdal. Do leta 2004, ko je posnel skladbo Life ’o’ the Party, ki jo najdemo na albumu Musicology. V času, ko so Jacksona (prvič) obtoževali pedofilije, je Prince pel, da ima Michael Jackson visok glas in čuden nos.
Največji metal bendi iz osemdesetih in devetdesetih ter njihovi oboževalci so imeli med seboj predvsem večno debato, kdo je najboljši kitarist, kdo je najboljši bobnar in kdo je odigral najboljši kitarski solo. Anthrax, Slayer in še posebej Megadeth ter Metallica so bili veliki konkurenti. Je pa res, da je bilo sovraštvo med slednjima pogojeno z dejstvom, da je bil šef Megadethov Dave Mustaine, ki je bil tudi ustanovni član Metallice. Za mnoge oboževalce, pa tudi za kritiko je bila Metallica enostavno preveč mainstreamovska.
Ko je Neil Young napisal protirasistično skladbo Southern Man, po naše Južnjak, z besedilom, ki govori o trpljenju temnopoltih sužnjev na posestvih bombaža na jugu ZDA, so se oglasili člani skupine Lynyrd Skynyrd in napisali svojo največjo uspešnico Sweet Home Alabama. In če se je Neil Young spraševal, kdaj bodo južnjaki plačali za svoje grehe, so Lynyrd Skynyrd razlagali, da vsi južnjaki niso rasisti. Skratka, Sweet Home Alabama ni himna rasistov, s čimer se Young seveda ni strinjal. Je pa Alabama iz leta 1974 na lestvicah dosegla velik uspeh.
Ni povsem jasno, zakaj sta bili ameriški super pevki in top zvezdnici pravzaprav skregani. Ali je Taylor Swift res Perryjevi ukradla spremljevalne plesalke, ali pa je bilo obratno in se jima ni uspelo zmeniti, katera se bo kateri opravičila? Sta konkurentki, ker grabita milijone pri istem koritu? Ali so si zgodbe o prepirih enostavno izmislili producenti, da bi se njihovi artikli še bolje prodajali? Zdaj je menda nejasnosti konec in vroča kri je hladnejša. Kaj se je zgodilo? Taylor Swift je podprla tiste demokratske kandidate, ki se zdijo dobri tudi Katy Perry.
Pravijo, da je vsega kriv producent in kasneje obsojeni goljuf Lou Pearlman (1954–2016), ki je leta 1993 ustanovil skupino Backstreet Boys in se po neverjetnih uspehih najstniške skupine petih fantov odločil, da jim bo konkuriral z novo zasedbo NSYNC, ki jo je ustanovil dve leti kasneje. Jasno, med fanti ni bilo nobene ljubezni, dekleta in dekletca, ki so jih spremljala, pa so jih bolj gledala kot poslušala. Pearlmana so leta 2006 zaradi piramidne prevare, v kateri je naredil za 300 milijonov dolarjev škode, obsodili na 25 let zapora.
