Napetost med dvema imperijema
V nedeljo je prišlo na reki Usuri v Sibiriji, 180 km južno od Habarovska, do hudega spopada med približno 200 kitajskimi vojaki in sovjetskimi obmejnimi stražami. Po pisanju ruskega tiska so zašli ruski vojaki v zasedo, katero so jim pripravili Kitajci. Boj se je začel ob enajstih dopoldne in je trajal štiri ure. Šele ko so prišli sovjetskim vojakom na pomoč tanki, so bili Kitajci odbiti. Rusi so imeli 34 mrtvih, Kitajci pa okrog 30. Ranjenih pa je bilo še več na obeh straneh. (…)
Nobena od obeh sil ne vodi niti najmanj računa o tem, kaj resnično žele narodi v Srednji Aziji in na skrajnem sibirskem vzhodu.
Novi list, 6. marca 1969
Tito obsodil sovjetski hegemonizem
Zahodni tisk je dal velik poudarek – tudi v naslovih – tistemu delu Titovega govora na devetem kongresu jugoslovanskih komunistov, kjer je odločno obsodil sovjetsko hegemonijo in doktrino sedanjega kremeljskega vodstva, češ da mora biti suverenost socialističnih držav podrejena skupnim interesom »socializma« in da imajo zato socialistične države (to je dejansko: Sovjetska zveza) pravico, da se vmešavajo v notranje zadeve drugih držav (…).
Listi naglašajo, da je Tito odločno rekel ne sovjetski hegemoniji, in po njegovem mnenju je bilo iz njegovega govora še vedno čutiti močno vznemirjenost zaradi nevarnosti sovjetskega napada. (…)
Novi list, 21. marca 1969
Dolg obračun
Kljub številnim pomembnim dogodkom in dogajanju po svetu – kriza na Srednjem vzhodu in začetek četvernih pogajanj o njej, usoda pogajanj o protiraketnih sistemih, evropska varnost – svet še naprej z vso pozornostjo spremlja krizo v kitajsko-sovjetskih odnosih. Znano je, da so se sovjetski in kitajski graničarji vsaj dvakrat spopadli na otoku Damanski (kitajsko: Čenpao): 2. in 15. marca. Zadnji spopad že ni bil samo spopad med graničarji, saj so po sovjetskih virih Kitajci privlekli na mejo topove, minomete in težke strojnice in so napadli v treh valovih. Po tujih virih so morali Sovjeti uporabiti oklepne enote in minirati otok, da so naposled pregnali Kitajce. (…)
Dejansko se je Sovjetska zveza znašla zdaj tam, kjer je bila leta 1964. (…) Premier Hruščov se je takrat očitno odločil, da je treba popraviti mostove z Zahodom, pravijo, da je bil to eden izmed vzrokov, da ga je sedanja kremeljska garnitura – Brežnjev, Kosigin, Suslov, Podgorni in drugi – strmoglavila. Ti so upali, da bi bilo mogoče »zakrpati odnose« z Mao Ce Tungom. Doslej jih še niso in dilema je ostala. Celo še bolj se je zaostrila. (…)
Dolenjski list, 3. aprila 1969
Kitajci odklanjajo razgovore z Moskvo
Po kratkem pomirjenju med Moskvo in Pekingom, ki je nastalo po krvavih incidentih na obmejni sibirski reki Ussuri med obema komunističnima velesilama, je Kremelj ponudil kitajski rdeči vladi roko miru s predlogom, naj bi obe državi uredili svoje mejne zadeve s pogajanji za zeleno mizo.
Sovjeti predlagajo obnovo razmejitvenih pogajanj med obema državama, ki so bila iz Pekinga ustavljena leta 1964, istočasno pa opozarjajo Peking, da bodo »na vsak poskus govoriti z ZSSR in sovjetskim ljudstvom z orožjem odgovorili z orožjem«. Zadevna sovjetska spomenica Pekingu je v splošnem mirna ter opazovalci menijo, da ni toliko namenjena Kitajcem, kakor drugim komunističnim državam in ostalemu svetu. Sovjeti se namreč trudijo, da bi dokazali, da imajo vse pravice do azijskih področij, ki so jih sedaj Kitajci iznenada začeli zahtevati nazaj. (…)
Svobodna Slovenija, 3. aprila 1969
Madžarski komunistični vodja Kadar
je v Moskvi na zasedanju partijske konference izjavil, da bi bila »vojna med Moskvo in Pekingom nesreča ne samo za komunistično gibanje, temveč za vse človeštvo«. Partijci se očividno bojijo spopada med dvema komunističnima velikanoma, ker vedo, da ni mogoče predvidevati izida boja in njegovih posledic. Pred očmi imajo nevarnost izgube oblasti.
Svobodna Slovenija, 19. junija 1969
21. avgust
Najnovejši obmejni spopad med Rusi in Kitajci 13. avgusta na meji med sovjetskim Kazahstanom in kitajsko pokrajino Sinkiang, ki je terjal več smrtnih žrtev, je močno zaostril odnose med supersilama. Položaj je tem hujši, ker je tudi kraj, kjer se je zgodil incident, občutljivejši in nevarnejši. Nevarnejši od incidentov na reki Ussuri na Daljnem vzhodu. V severnem Kazahstanu je glavno sovjetsko izstrelišče raket za raziskovanje vesolja – rakete se lahko uporabljajo tudi v vojaške namene – v pokrajini Sinkiang pa so glavne atomske naprave z raketami vred.
Dolenjski list, 21. avgusta 1969
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.s
