Pa je prišel veliki brexitski petek, 29. marec, dan, ko naj bi Britanija ob enajstih zvečer po svojem času simbolično zapustila Evropsko unijo. Toda to se danes ni zgodilo. Namesto tega so poslanci že tretjič glasovali o brexitskem sporazumu in ga že tretjič zavrnili, tokrat z najmanjšo večino doslej, ki pa je še vedno znašala 58 glasov (prvič so ga zavrnili z 230 glasovi večine, drugič s 149). Brexitska drama je s tem postala še bolj dramatična. Svoj prispevek k temu je dalo tudi na tisoče protestnikov, zagovornikov in nasprotnikov brexita, ki so obkrožili parlamentarno palačo. Okoli nje je bilo kar petnajst različnih demonstracij, policija pa je opazno poostrila varnostne ukrepe.
Namig na četrto glasovanje
Zadnje tedne, mesece in dneve se je brexit spremenil v kaos, premierka Theresa May pa se ob pozivih k odstopu in predčasnih volitvah oklepa oblasti. Namignila je celo že, da utegne najti pot, da parlamentu predlaga še četrto glasovanje o svojem brexitu, tako da bi ga potrjevali skupaj s katero od alternativ, denimo carinsko unijo z EU. Evroskeptiki v konservativni stranki jo prepričujejo, naj se raje zavzame za izstop brez dogovora, torej za trdi brexit, če si želi podaljšati politično življenje. Pred tem je sicer res obljubila, da bo odstopila, vendar samo, če večina poslancev glasuje za njen brexit. Danes se to drugo ni zgodilo.
Corbyn bi volitve in referendum
Poslanci so bili do Mayeve in njenega sporazuma o izstopu danes še bolj kritični kot doslej. Tudi zato, ker je še januarja zatrjevala, da sta sporazum in spremljajoča politična deklaracija neločljivi, danes pa je parlamentu v tretjem poskusu za glasovanje predlagala samo sporazum o umiku. »To, da je sporazum razpolovila, pomeni: prosim, glasujte za odhod, ne da bi se vam sanjalo, kam greste. Tega ne bomo nikoli sprejeli,« je v razpravi poudaril brexitski minister laburistične vlade v senci Keir Starmer. Cela vrsta poslancev pa je dejala, da bodo glasovali za sporazum o izstopu tako, da si bodo pri tem zatiskali nos. Premierkina glavna grožnja je bila, da bodo Britanci ob brexit, če ne bodo glasovali za njen sporazum.
Vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn pa je dejal, da je odločitev poslancev jasna: »Sporazum se mora spremeniti. Nujna je alternativa. In če premierka tega ne more sprejeti, mora odstopiti, ne na neki nedoločen datum v bližnji prihodnosti, ampak zdaj, da se lahko odločimo o prihodnosti države na splošnih volitvah.« Corbyn je tudi bolj jasno kot kdaj prej podprl nov referendum. Več bo sicer jasno v ponedeljek, ko bodo poslanci vnovič glasovali o osmih poraženih alternativah premierkinemu brexitu, med katerimi je v sredo največ glasov dobil ravno drugi referendum. Še več pa bo jasno po 10. aprilu, ko bo izredno zasedanje evropskega sveta, kot je sporočil njegov predsednik Donald Tusk.
Dolga odložitev brexita bolj verjetna kot trdi izstop
Že dolgo je jasno, da britanska konservativna vlada ni bila pripravljena na brexitska pogajanja, ko je Mayeva na današnji dan pred dvema letoma sprožila 50. člen lizbonske pogodbe o izstopu iz EU. Nekdanji britanski veleposlanik v EU Ivan Rogers pravi, da Mayeva, njeni svetovalci in ministri enostavno niso razumeli, kako deluje EU, poleg tega so si skupaj s konservativci prilastili brexit, ignorirali 48 odstotkov Otočanov, ki niso glasovali zanj, Škotsko, Wales in Severno Irsko, druge stranke in do nedavnega tudi parlament.
Po današnji drami je veliko manj verjetno, da bo Britanija 12. aprila nesporazumno zapustila EU, saj je to možnost parlament že trikrat zavrnil. Bolj verjetno je, da bo zaprosila za daljšo preložitev izstopa, vmes pa je mogoče vse, od novega referenduma do novih volitev.
