Pred nekaj dnevi je lovce poklical občan iz okolice Novega mesta in dejal, da vidi srnjaka, ki se komajda še premika in vleče naprej z zadnjimi nogami. Ko so lovci, ki so medtem obvestili tudi policijo, prišli na kraj dogodka, so videli, da ima žival prestreljeni sprednji nogi. Ni jim preostalo drugega, kot da srnjaku skrajšajo muke. Neznanega storilca, ki je žival obstrelil, seveda ni bilo niti blizu.
V zadnjega pol leta novomeški lovci zaznavajo veliko neprijavljenih strelov, pravi Goran Miletić, gospodar Lovske družine Novo mesto. »Ko pade strel, ima lovec po pravilniku največ eno uro časa, da sporoči, kje in kaj je streljal. Imamo pa veliko neidentificiranih strelov, ko ne vemo, kdo je streljal in kje. Zato smo se s policijo dogovorili, da začnemo izvajati skupno poostreno kontrolo,« pojasnjuje.
Lovski čuvaji dobivajo tudi grožnje
V marcu so izvedli dve takšni kontroli, eno nočno in eno dopoldansko. »Patruljo« sestavljata lovski čuvaj in policist, ki se postavita na točke, za katere lovci sumijo, da se na njih dogaja nezakonit lov. Ker so pristojnosti lovskega čuvaja sila omejene, je pomoč policista pri tovrstnih obhodih lovišča še kako dobrodošla, pravi eden od petih lovskih čuvajev v LD Novo mesto Iztok Rožič.
»Če zaznamo sum nekih nepravilnosti oziroma krivolova, lahko tako patrulja, v kateri je zraven tudi policist, kontrolo opravi takoj, kršitelja ustavi, izpraša, medtem ko lahko lovski čuvaj, če je sam, osumljenca zgolj vpraša, kaj počne, in nič drugega. Ne smem ga ustaviti ali pregledati, lahko le sumim in svoja opažanja posredujem policiji. A če se nekdo vozi po lovišču sredi noči, se najbrž ne vozi zaradi nekega športa ali kakega posebnega užitka,« pravi Rožič. Imeli so tudi že primere, ko je lovski čuvaj ustavil človeka in ga prosil, naj se identificira, pa je bil deležen verbalnih in tudi fizičnih groženj.
Kot dodaja Miletić, so tovrstne akcije začeli preventivno, da torej občani opazijo in se zavedo, da kontrola obstaja. Doslej sicer še niso naleteli na konkreten prekršek, da bi denimo ustavili voznika, ki bi prevažal ukradeno divjad. »Opažamo ogromno terenskih vozil po lovišču, za katera ne vemo, kaj tam počnejo. Je pa seveda še ogromno drugih stvari, denimo nekontorlirano nabiranje gozdnih sadežev, kraja lesa in podobno. Lovci sicer za to nismo pristojni, opazimo pa veliko, saj smo sami ogromno časa v gozdu.«
Meso nepregledane divjadi je lahko nevarno za ljudi
Novomeška lovska družina pokriva območje, veliko okoli 6500 hektarjev. Po Miletićevih besedah gre za bogato lovišče, največ je jelenjadi, srnjadi, divjih prašičev, zadnje leto tudi nekaj medvedov. Krivolovci večinoma iščejo divjega prašiča in srnjad, pa tudi kakšno jelenjad. »Imeli smo primer, ko smo našli ustreljeno in še toplo košuto in srnjaka, a storilca ni bilo več zraven,« pravi Rožič. Po njegovem mnenju je najhujša oblika krivolova streljanje iz avtomobila. »Ne predstavljam si, da je nekdo, ki strelja iz avtomobila, natančen in da je divjad, na katero je streljal, padla 'v ognju'. Najverjetneje bo ta divjad umrla v težkih mukah. Tega ne dopuščamo pod nobenimi pogoji.«
Kot ob tem opozarja Miletić, če ljudje naletijo na meso »na črno« uplenjene divjadi, je treba vedeti, da gre za nepregledano žival. »V lovski družini imamo svojega preglednika, ki pregleda vsako uplenjeno divjad. Kdor pa izvaja krivolov, pogosto ustreli kakšno žival, ki ne beži, pri tem pa krivolovec ne ve, da je žival najbrž bolna. Potem to meso ali komu proda ali pokloni, a poudarjam, divjad ima lahko tudi bolezni, ki so nevarne za ljudi. Zato naj ljudje takšnega mesa ne kupujejo oziroma ne uživajo.«
Za krivolov tudi do dve leti zapora
Po besedah komandirja PP Novo mesto Roberta Zupančiča so poostreni nadzori tako med občani kot med lovci dobro sprejeti, zato si želijo takšno obliko sodelovanja nadaljevati. Policist je pri izvajanju tovrstnih akcij pozoren predvsem na kršitve zakonov o orožju, o ohranjanju narave ter na nezakonit lov, za katerega je po kazenskem zakoniku predpisana denarna kazen ali zapor od pol leta pa tudi do dveh let. »Sama problematika sicer na območju naše policijske uprave ne izstopa, a nekaj primerov vendarle beležimo. Vsako kaznivo dejanje, ki se zgodi, pa je preveč. Zato je osnovni namen teh skupnih poostrenih nadzorov preprečevanje kaznivih dejanj.«
Po podatkih Policijske uprave Novo mesto prijavljenih primerov krivolova sicer ni prav veliko. V zadnjih petih letih so obravnavali trinajst takih primerov, od tega v letošnjih prvih treh mesecih dva.
