Težava v novejših stanovanjih je predvsem skoraj popolna neprodušnost, ker so okna in vrata po navadi opremljena s tesnili. V starih hišah je bila kuhinja opremljena s štedilnikom, ki je bil povezan z dimnikom. Okna in vrata so imela špranje, ob vsakodnevnem kuhanju pa je bilo omogočeno naravno zračenje skozi dimnik. Tudi precej prašnih delcev je končalo v dimniku.
Sedanje stanje je seveda drugačno. V hišnem prahu najdemo delce celic kože, las, oblačilnih in živalskih vlaken, bakterij, pršic, mrtvih žuželk, delcev prsti, glivic, nekaj cvetnega prahu in delce mikroplastike. V prahu je kar nekaj možnih alergenov. Večinoma so ti delci električno nabiti (z električnim nabojem) in zaradi majhne velikosti lebdijo v zraku. Strokovni izraz za električno nabite, lebdeče delce v zraku je aerosol. Če se lebdeči delci združijo v večje, padejo na tla in se zbirajo v obliki kosmičev ob robovih sten, v kotih in pod pohištvom. Lebdeče delce pa lahko prizemljimo tudi z ionizatorji.
Ionizatorji so naprave, ki zrak delno ionizirajo (na pozitivne in/ali negativne ione) in s katerimi ta zrak usmerimo neposredno v prostor. Ioniziran zrak razelektri lebdeče delce prahu, ki se združijo v večje skupke, in ti zaradi težnosti padejo na tla. Večje delce tudi lažje odfiltriramo oziroma posesamo. Ione v ionizatorjih lahko pridobimo na dva načina: z visoko napetostjo ali z ultravijolično svetlobo. Pri nakupu ionizatorjev moramo biti zelo pozorni na ozon, ki v ionizatorju tudi lahko nastane. Nekatere države opozarjajo na visoko zdravstveno tveganje zaradi ozona pri ionizaciji, ki draži dihalne poti tudi pri zelo nizkih koncentracijah.
Za čistejši zrak v bivalnih prostorih ponekod uporabljajo učinkovite mehanske zračne filtre HEPA (high efficiency particulate air), ki so primernejši pri astmi in alergijah. Te najdemo tudi v letalih, avtomobilih, sesalcih za prah in drugod. Menijo, da je v bivalnih okoljih filtre treba menjati na vsake dve do tri leta.
Seveda pa ob vsem zapisanem za čistejši zrak doma zelo pomaga redno sesanje, brisanje prahu, pranje, menjava posteljnine in kratkotrajno zračenje.
Dr. Ivan Leban je upokojeni profesor kemije (@ivanleban).
