Po besedah predsednika Krajevne skupnosti Kanal ob Soči Rista Djurića so že pred desetimi leti začeli ugotavljati, da most propada. Nekaj časa je bil zaščiten z mrežo, ki pa je že vrsto let strgana.
Brežina pri mostu se je počasi plazila in povzročila podiranje zidu, zdaj pa so ugotovili še, da razpoka na spodnji strani mostu odpira lok. Zato je skrajni čas, da se most vsaj zaščiti, preden se poruši. S pomočjo inženirja Danila Magajneta so začeli urejati zaščito, pomagali so tudi lokalni gasilci, ki so z dvigalom pomagali postaviti konstrukcijo.
Po besedah Magajneta so most najprej zvezali, da se razpoka ne bo več večala. Če bi se porušil, ga ne bi nikoli več sestavili, strukturo mostu pa bi radi obdržali takšno, kot je. Magajne, ki je v preteklosti načrtoval popravilo več kamnitih mostov, ima tudi načrt, kako bi v nadaljevanju most utrdili oziroma obnovili.
Na novogoriški območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine so seznanjeni s slabim stanjem mostu. Do tega je prišlo, ker ni v uporabi, zato ni bil sproti vzdrževan, so pojasnili. Zavedajo se, da je za ohranitev mostu potrebna obnova, za to pa je po njihovih besedah odgovoren lastnik, to pa je država.
Županja občine Kanal ob Soči Tina Gerbec pa je opozorila, da je obnova mostu precejšen finančni zalogaj. Na občini zato načrtujejo sestanek na ministrstvu za kulturo. Poleg mostu so namreč v občini tudi drugi objekti, ki so potrebni obnove, je dodala.
Kot piše na spletni strani Turistično-informacijskega centra Kanal, sta se v Ajbi in Desklah iz časa Ilirskih provinc (1809-1813), ko se je mimo teh krajev s svojimi četami pomikal Napoleon in se ustavil tudi na Kanalskem gradu, ohranila kamnita mostova, ki so ju poimenovali po Napoleonu.
V knjigi Gorazda Humarja Znameniti slovenski mostovi je most v Ajbipoleg časa in načina njegov gradnje izpostavljen tudi zato, ker je že v obdobju Beneške republike tod mimo vodila glavna prometnica po Soški dolini in proti Furlaniji.
