Lucetta Scaraffia, ustanoviteljica in glavna urednica priloge Donne, Chiesa, Mondo v L'Osservatore Romano, je odstop celotnega ženskega uredništva napovedala v uvodniku za 1. april načrtovane številke skupaj z odprtim pismom papežu Frančišku. Uvodnik in pismo sta našla pot le do tiskarne, ne pa tudi do natisa. Zato je uvodnik sredi tega tedna posredovala agenciji Associated Press, v njem pa med drugim zapisala, da se v uredništvu počutijo »obkrožene z ozračjem nezaupanja« in »pospešenega odvzemanja legitimnosti« ter poskusom, da se jih postavi pod nadzor moških. Povedala je, da so sklep o odstopu v uredništvu sprejele po tistem, ko ji je konec lanskega leta imenovani direktor vatikanskega časnika Andrea Monda povedal, da prevzema nadzor nad prilogo.
Monda je zavrnil navedbe Scaraffieve z izjavo, da je uredništvu priloge »zagotovljena enaka avtonomija in svoboda« kot prej, vključno z njegovimi prizadevanji, da se »ne vmešava v publikacijo oziroma omejuje svoj prispevek«. Poudaril je, da nikoli ni izbral ne moškega ne ženske z namenom vplivanja na prilogo, priznal pa, da spodbuja dnevne razprave o njej v skladu s papeževimi navodili odprte komunikacije.
Negotova nadaljnja usoda revije
Lucetta Scaraffia, zgodovinarka in novinarka ter članica papeževega sveta za promocijo nove evangelizacije, je omenjeno mesečno prilogo zasnovala leta 2012, po štirih letih pa je prerasla v revijo na 40 straneh s temami, ki se dotikajo celotne katoliške cerkve. Čeprav jo tiskajo in distribuirajo pod okriljem vatikanskega dnevnika, je uživala uredniško neodvisnost, ki pa je zdaj izpuhtela. Ali kot je zapisala Scaraffieva v nenatisnjenem uvodniku: »Vračajo se k praksi izbiranja žensk, ki zagotavljajo poslušnost. Vračajo se h klerikalnim napotilom in se odpovedujejo paresiji (kreposti odprtega govora), ki jo tako pogosto zahteva papež Frančišek.« Ob tem je poleg odkritega poskusa, da uredništvo postavijo pod moški nadzor, omenila tudi neposredne poskuse razvrednotenja njihovega dela, ki so se zlasti okrepili po člankih, v katerih so razkrivale spolne zlorabe duhovnikov nad nunami, vsiljene jim splave in rojevanje otrok brez priznanja očetovstva.
Omenjeni škandal je odmeval februarja, članek v omenjeni reviji, ki je izhajala v italijanščini, angleščini, španščini in francoščini, pa je spodbudil Frančiška, da je prvič javno spregovoril o tem problemu znotraj cerkvenih vrst. Odstop uredništva revije, katere usoda za zdaj ostaja nejasna, pa predstavlja nov zaplet v Vatikanu po decembrskem odmevnem odstopu papeževega tiskovnega predstavnika Grega Burka in njegove namestnice Palome Garcia Ovejero, ki sta se zavzemala za večjo avtonomijo od tajništva svetega sedeža za komunikacijo. Tega vodi Paolo Ruffini, ki je položaj prevzel sredi lanskega leta po odstopu Daria Edoarda Vigana zaradi posredovanja fotokopije zaupnega pisma upokojenega papeža Benedikta XVI. novinarjem. Ruffini je pred vodenjem televizije Italijanske škofovske konference delal na italijanski nacionalni televiziji RAI ter pri časnikih Il Mattino di Napoli in Il Messaggero di Roma, papež pa ga je ob imenovanju zadolžil za to, da vso vatikansko medijsko dejavnost združi pod eno streho. Kot novi prefekt tajništva za komunikacijo je tako odslovil urednika L'Osservatore Romana Giovannija Mario Viana, odločnega podpornika »Žensk, cerkve, sveta«, ter imenoval Monda.
