Privrženci krimskih Tatarov so aretacije že obsodili in jih označili za ustrahovanje etnične manjšine. Po njihovih besedah je šlo za najobsežnejše racije na domovih krimskih Tatarov, ki predstavljajo okoli 13 odstotkov prebivalstva na Krimu, v zadnjih letih.

Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal odvetnik Emil Kurbedinov, so ob racijah, v katerih je sodelovalo več sto agentov ruske varnostne službe FSB in policistov, aretirali skupaj 23 ljudi. Dodal je, da so bili med aretiranimi tudi posamezniki, ki se borijo za pravice političnih zapornikov na krimskem polotoku.

FSB je medtem sporočila, da so aretirali 20 vodij in članov skrajnega islamističnega gibanja Hizb ut-Tahrir, ki naj bi si za cilj zastavil oblikovanje kalifata po vsem svetu. To gibanje je v Rusiji prepovedano od leta 2003. Pri FSB so dodali še, da je skupina med krimskimi Tatari rekrutirala nove člane.

Ruske oblasti so od priključitve Krima marca 2014 sprejele vrsto ukrepov, uperjenih proti krimskim Tatarom. Med drugim so prepovedali delovanje njihove skupščine, ki so jo označili za teroristično organizacijo, prav tako so zaprli njihovo televizijsko postajo.

Željal: Aretacije povezane z volitvami v Ukrajini

Predstavnik te manjšine Nariman Željal je izrazil prepričanje, da so sredine aretacije povezane s predsedniškimi volitvami v Ukrajini. Prvi krog bo potekal v nedeljo.

Zaskrbljenost zaradi aretacij so izrazili tudi na ameriškem veleposlaništvu v Kijevu. Rusko vlado so pozvali, naj ustavi neupravičene aretacije in racije med krimskimi Tatari, novinarji in aktivisti. Tudi ukrajinsko zunanje ministrstvo je obsodilo aretacije in pozvalo mednarodno skupnost, naj okrepi pritisk na Rusijo.

Organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International pa je ocenila, da se ruske oblasti pri zatiranju vsakršnega resničnega ali namišljenega disidentstva poslužujejo vseh možnih sredstev.