»Že nad predlogom kazni, kaj šele končno razsodbo, sem izjemno razočarana. Jaz ne bom mirno spala,« je po včerajšnji sodbi dejala Danica Doberšek, nekdanja direktorica celjskih Nepremičnin v pokoju. Obtoženega Branka Mrkuna se po tem, kar se je zgodilo pred slabim letom, zelo boji, kar je povedala tudi sodnici Lidii Kralj. V zaključni besedi je dejala, da upa, da ji bo nekdo zagotovil zaščito, če bi Mrkuna morda izpustili iz pripora. A to se ne bo zgodilo, saj je sodnica ob izreku sodbe, ko ga je spoznala krivega ugrabitve in mu prisodila dve leti in štiri mesece zaporne kazni, zaradi razloga ponovitvene nevarnosti podaljšala pripor. S tem pa se ni strinjal Mrkunov zagovornik Matej Sršen, ki je bil v zaključni besedi zelo kratek. Poudaril je le, da je sodišče storilo napako, ko je sploh dopustilo neposredno obtožnico, v sodni dvorani pa smo nato nekaj mesecev poslušali tudi tisto, kar se ni neposredno nanašalo na ta kazenski postopek. Tako nepravnomočno obsojeni Mrkun kot oškodovanka Doberškova sta namreč v sporu že dobro desetletje, in to zaradi nepremičnine v Lešjah pri Vojniku, ki jo je sodišče s pravnomočno sodbo dokončno dodelilo Doberškovi.
Tri ure izživljanja in ustrahovanja
Mrkun, ki se s tem nikakor ni mogel sprijazniti, pa je skoval peklenski načrt, kako bi Doberškovo prepričal o nasprotnem, da bi mu nepremičnino vendarle prepustila. Čeprav naj bi hišo zgradila skupaj, pa je Doberškova na sodišču dokazovala in tudi dokazala, da je večino denarja vanjo vložila sama. A Mrkun se s tem očitno ni strinjal. Lani aprila jo je z namenom, da bi nepremičnino od nje izsilil nazaj, ugrabil in ji grozil, čeprav je to ves čas sojenja zanikal.
A je sodnica naposled presodila in razsodila, da ni dvoma, da je Mrkun storil očitano kaznivo dejanje in je kriv ugrabitve Doberškove, ki jo je 20. aprila lani zvečer, ura je bila okoli 21.20, pričakal pri garažnem objektu na Trnoveljski cesti, kjer je stanovala. Mrkuna je zagledala v vzvratnem ogledalu. Ko je izstopila, je pred njo stal s pištolo v roki in ji ukazal, naj stopi z njim do njegovega avtomobila, ki je bil parkiran v bližini, a tako, da ga Doberškova prej ni mogla videti.
Ukazal ji je, naj sede v njegov avto, nato pa ji je roke z vrvjo privezal ob ročno zavoro, da se ni mogla niti premakniti, kaj šele pobegniti. Tako zvezano jo je odpeljal do poslovno-gospodarskega objekta v Lešjah, v prazen prostor, v katerem je bil le stol, ki sicer tam ni imel kaj iskati. Doberškovo je posadil nanj in jo zvezal z lepilnim trakom. Sam je sedel nasproti nje in terjal, da je odgovarjala na njegova vprašanja. A seveda tako, kot bi želel, za vsako laž ji je zagrozil, da ji bo odrezal del prsta. Dejal ji je tudi, da lahko izbere, ali želi strel v glavo ali umirati dolgo in v mukah. Izživljanje in ustrahovanje je trajalo tri ure, nato pa je nenadoma skočil pokonci in vzel nož.
Dokazi so bili trdni
Ko je Doberškova pomislila na najhujše, ji je na srečo z nožem prerezal trak, zatem pa jo tudi odpeljal nazaj v Celje, pred njen blok. Pri tem pa ji ni pozabil zagroziti, naj nikar ne hodi na policijo, češ da ima močan alibi. Na policijo je šla naslednji dan in ga ovadila. Policisti posebne policijske enote celjske policijske uprave so Mrkuna našli v Lešjah in ga privedli pred preiskovalnega sodnika, ki je zanj po zaslišanju odredil pripor. Med hišno preiskavo pa so našli in zavarovali tudi številne sledi, ki so dokaz, da se je dejanje zgodilo tako, kot je opisala Doberškova, ki se strahu najverjetneje ne bo otresla do konca življenja.
