Španski znanstveniki so v študiji, objavljeni v zborniku Epidemiology and Comunity Health, zapisali, da ljudje, ki uživajo alkohol, zbolijo redkeje kot abstinenti, in to ne glede na to, na katero alkoholno pijačo prisegajo. Avtorji tako s piedestala med alkoholnimi pijačami izrivajo vino in enake učinke priznavajo tudi pivu. Raziskava, v kateri je sodelovalo 19.000 odraslih, je, kot povzemajo tuji mediji, pokazala, da tisti, ki si redno privoščijo alkoholne pijače, poročajo o manj zdravstvenih težavah kot tisti, ki se jim povsem izogibajo. Štirje od desetih abstinentov so svoje zdravje ocenili kot solidno, slabo ali zelo slabo, med pivci pa je takšno samooceno podala četrtina sodelujočih.
Vprašljiva metodologija
Pri raziskavi, katere vodilni avtor dr. Fernando Rodriguez - Artalejo z Avtonomne univerze v Madridu pravi, da porabniki alkoholnih pijač poročajo o manj zdravstvenih težavah kot abstinenti, je že na prvi pogled jasno, da nekaj ni v redu. Metodologija, ki jo je v raziskavi uporabila skupina znanstvenikov, velja za najslabšo v vsej zgodovini raziskav, ki preverjajo vplive na ljudi. Sodelujoči so namreč dali lastne ocene svojega počutja ob podatkih o količini alkohola, ki ga uživajo. Običajno ljudje ob najrazličnejših diagnozah začnejo pozorneje nadzorovati, kaj uživajo. Alkohol ob tem najpogosteje izpade z menija bolne osebe, zaradi česar pa nikakor ne gre sklepati, da so torej abstinenti manj zdravi. Zaradi slabšanja zdravja ljudje zmanjšajo količino alkohola, ki ga spijejo, ne pa narobe: da torej zbolijo zaradi manj alkohola. Znano je, da zdravi ljudje spijejo več alkohola kot bolni, saj ti zmanjšajo njegovo porabo ali pa povsem prekinejo uživanje alkohola.
Da bi se izognili napačnim zaključkom, bi bilo treba ubrati drugačen pristop k raziskovanju vplivov alkohola na zdravje. Na tem področju je bilo sicer opravljenih že nemalo študij, izmed katerih mnoge alkoholu priznavajo nekaj pozitivnih učinkov na zdravje, denimo pri preprečevanju kardiovaskularnih bolezni, a ob tem opozarjajo na številne negativne plati pitja teh pijač.
Več negativnih kot pozitivnih plati
Alkohol, posebno tisti v vinu, je skozi zgodovino večino časa veljal za zdravilnega, še več – zdravniki so ga redno predpisovali bolnikom, med drugim za zdravljenje prebavnih težav in blaženje bolečin. V zadnjih desetletjih je množica raziskav povsem ovrgla ideje o tem, da je lahko alkohol koristen za zdravje, in nanizala kopico načinov, na katere mu škodi. Avtorji študije, ki jo je pred meseci objavila znanstvena revija The Lancet, so prišli do povsem drugačnih zaključkov kot prej omenjena skupina španskih znanstvenikov. Ugotovili so, da negativni učinki alkohola bistveno prevladajo nekaj pozitivnih. »Močna korelacija med uživanjem alkohola in pojavnostjo raka in drugih bolezni izniči nekaj malega blagodejnih učinkov, ki jih ima alkohol na zdravje srca,« je za BBC dejal Max Griswold, eden od avtorjev študije.
Podobno meni tudi slovenska zdravnica splošne medicine Darja Zupanc. Poudarja, da količina alkohola, za katero bi lahko rekli, da je zdrava, ne obstaja. Kot mnogi slovenski zdravniki se tudi ona pri svojem delu pogosto srečuje s posledicami pretiranega uživanja alkohola. »Dokazani so negativni učinki alkohola na zdravje jeter, trebušne slinavke, želodca ter povezava s pojavnostjo rakastih obolenj in okvar možganov,« dodaja. V poplavi nasprotujočih si raziskav, ki enkrat za vse bolezni krivijo bodisi sladkor, sol, gluten, rdeče meso, alkohol ali pa nekaj čisto drugega, spet drugič pa kaj od tega priporočajo, je včasih težko vedeti, katerim živilom se je res treba izogibati. Zato je morda najboljše vodilo pri vsem zmernost.
