»To so grozovite številke, če pomislimo, da celotna škoda niti ni bila popisana,« je opozoril Peter Pribožič iz Kmetijsko-gozdarske zadruge Ptuj, ko je navajal podatke regijskih zavodov za zaščito in reševanje. Iz njih izhaja, da je poplavljanje reke Drave v obdobju 2012–2018 povzročilo za 96,8 milijona evrov škode na kmetijskih površinah, infrastrukturi in objektih. Zadnje hujše poplave so se v Podravju dogodile konec lanskega oktobra.
Razmere pa se iz leta v leto slabšajo, je slišalo približno sto udeležencev problemske konference, ki jo je v občini Hajdina organizirala civilna iniciativa, v katero so se povezali kmetje, ki so bili zadnja leta največkrat oškodovani zaradi poplavljanja Drave.
Čeprav Dravske elektrarne Maribor na leto plačajo državi približno sedem milijonov evrov vodnega povračila, se razmere v strugi slabšajo, ker država ne namenja celotnega prejetega zneska za izboljšanje pretočnosti reke. Vzporedni kanali Drave so se zamuljili in zarasli, širina rečne struge se je zmanjšala, zaradi naplavin se zmanjšuje tudi prostornina Ptujskega jezera.
Poplave pri vse manjših pretokih
»Zato že leta beležimo poplave pri vse manjših pretokih,« je opozoril vodja civilne iniciative Darko Dobnik. V teh razmerah nastaja škoda na približno 1000 hektarjih najboljših kmetijskih zemljišč. Če pa bi pretok reke spet kritično porasel čez 1800 kubičnih metrov na sekundo, bi bilo zgolj v Zlatoličju ogroženih 18 stanovanjskih hiš. »Skrajni čas je, da nekaj storimo glede ohranitve življenja ob reki,« terja Dobnik.
Priča smo ubijalski kombinaciji posledic poplav; vode, ki prestopijo bregove, najprej uničijo posevke in povzročajo erozijo, s tem ko odnesejo najbolj rodovitno ornico s pognojenih zemljišč, je razložil Stane Klemenčič, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor. »Voda to ogromno količino zemljine nato nanaša v loge v stari strugi reke, zaradi česar se prodišča dvigujejo in zaraščajo, tudi s tujerodnimi rastlinami, kar zmanjšuje pretočnost reke.«
Civilna iniciativa terja, da država znova zagotovi pretočnost Drave na 2000 kubičnih metrov na sekundo in nato tudi vzdržuje strugo, brezpogojno mora tudi zaščititi kmetijska zemljišča ter ovrednotiti škodo po poplavah, s čimer bi določila normative za oceno škode v prihodnje. Prizadevanja neformalnega združenja kmetovalcev podpira tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec.
Ker se torkovega posveta ni udeležil bodoči minister za okolje in prostor Simon Zajc, je moral nezadovoljstvo občinstva najbolj občutiti direktor direkcije za vode Tomaž Prohinar. Zbrane je namreč poskušal prepričati, da se pretočnost Drave v minulih letih ni bistveno poslabšala.
Direktor direktorata ni prepričal kmetov
»Naredili smo analizo za obdobje 2002–2018. Največji pretok smo izmerili med poplavami leta 2012, ko je znašal 2800 kubičnih metrov na sekundo, sledi lanski oktober, ko je pretok v stari strugi znašal 1383 kubičnih metrov, med dogodkom iz leta 2014 pa je pretok znašal 1320 kubičnih metrov. To so bili edini primeri, ko je pretok presegel 1100 kubičnih metrov na sekundo,« je povedal Prohinar.
Po njegovih besedah država redno čisti rečno strugo, zato Drava danes poplavlja pri istih količinah vode kot nekoč. Zaradi naravnih procesov odlaganja mulja na poplavnih površinah pa je očitno prišlo do delne preusmeritve vode drugam. Te njegove navedbe so sprožile glasno negodovanje. »Lahko se smejete, a tako je,« je direktor komentiral odziv občinstva, »treba se je sprijazniti s tem, da so te kmetijske površine zmeraj bile in bodo poplavna območja. Vodi je treba pustiti prostor. Če jo ogradimo med nasipe, problem le prenesemo dolvodno.«
Dobnik mu je oporekal z naslednjim podatkom: oktobra lani je bilo največ škode zunaj poplavnih polj, v Staršah je na občinski infrastrukturi in na kmetijskih zemljiščih nastalo za več kot milijon evrov škode. »Poplavilo je tudi komasirana zemljišča, za katera je občina pridobila evropska sredstva in soglasja vseh pristojnih služb. Če ste te površine še pred leti imeli za najboljša kmetijska zemljišča, naj to ostanejo tudi v prihodnje.«
