Visoko nad Kranjem stojita dva spomenika padlim partizanom in vsako leto 27. marca so krajani treh geografsko povezanih krajevnih skupnosti (Jošt, Žabnica, Bitnje) tam obeležili krajevni praznik. Letos krajevna skupnost Bitnje spomina na padle partizane ne praznuje več.
»Organizacija slovesnosti nas stane dobrih 1000 evrov, zato smo tudi letos pričakovali, da bo krajevna skupnost Bitnje prispevala tretjino. Svet krajevne skupnosti pa je to odklonil, po sklepu sveta te krajevne skupnosti iz lanskega leta tega praznika ne praznujejo več,« je dejal Vili Knez iz Zgornjih Bitenj, ki vodi organizacijski odbor slovesnosti ob krajevnem prazniku.
Predsednica sveta krajevne skupnosti Žabnica Marija Zakrajšek Martinjak je povedala, da za odločitev »sosedov« iz Bitenj vedo, vendar oni ne bodo spreminjali datuma praznika. »Ugotovili smo, da kakega drugega takega dogodka iz zgodovine niti ne poznamo. Praznik je do zdaj nekako povezoval tri sosednje krajevne skupnosti, zdaj bomo praznik in stroške pač imeli le v dveh,« je pojasnila Zakrajšek-Martinjakova. Ljudje na obrobju Kranja in pod Joštom obeležujejo praznik od leta 1953, z njim se poklonijo spominu na dogodke iz leta 1942, ko so Nemci obkolili Selško četo v Rovtu nad Planico, pri čemer je padlo 15 partizank in partizanov, med njimi narodni heroj in takrat član poveljstva slovenskih partizanov Stane Žagar.
»Naj denar prispeva Zveza borcev«
V krajevni skupnosti Bitnje so na seji sveta na začetku leta odklonili finančno pomoč pri slovesnosti v spomin padlim partizanom, iz zapisnika sveta, ki deluje od novembrskih lokalnih volitev, pa je razvidno, da je izhodišče za razpravo postavil svetnik Matej Dolenc (sicer soprog kranjske mestne svetnice in predsednice stranke NSi Irene Dolenc), ki je bil član sveta tudi, ko so v Bitnjah praznik premaknili s 27. marca na 25. junij. Dolenčeva razlaga je bila, da so datum praznika spremenili z namenom oddaljiti se od stvari oziroma dogodkov, ki niso skupni vsem krajanom, ter da je namen praznika, da združuje, ta namen pa najbolje predstavlja 25. junij. Dolenc je v razpravah tudi poudaril, da z novim datumom želijo »preseči delitve na naše in vaše, da je krajevni praznik nevtralen, ločen od cerkve in bivše ideologije in bo veljal za cele Bitnje«.
»Pobudnik spremembe je bil res gospod Dolenc, a je bil sklep sprejet soglasno in po tem, ko je bilo nekaj obravnav na nekaj sejah. V našem Informatorju smo krajane tudi pozvali, da se na spremembo odzovejo, a posebnega odziva ni bilo,« je dejal sedanji predsednik sveta krajevne skupnosti Bitnje Tomaž Ogris (Povezane lokalne skupnosti).
Člani sveta krajevne skupnosti Bitnje so v razpravi dodali, da udeležba krajanov na Planici ni bila množična. Predlagali so, da naj več denarja prispeva Zveza združenj borcev za vrednote NOB, »saj je to njihov praznik«, ali pa mestna občina, ker je to prireditev, ki sodi tudi v okvir občinskega praznika.
»Spominska slovesnost na Planici ni skupni praznik vseh krajanov,« zatrjujejo predstavniki oblasti v krajevni skupnosti Bitnje in se zavzemajo za to, da se okoli 1200 evrov, kolikor jih krajevna skupnost prejme od kranjske občine kot dotacijo za proslave, porabi za prireditve, kot so Prihod pomladi, Direndaj, obdaritev najstarejših krajanov ob novem letu, obisk dedka Mraza za najmlajše krajane in proslava ob krajevnem prazniku krajevne skupnosti Bitnje na dan državnosti, 25. junija.
