Ne razumem, zakaj predsednik vlade kjer koli, predvsem pa na skupščinah, ki so namenjene izključno postavljanju vprašanj vladnim predstavnikom, pričakuje, da mu bodo zastavljena le in samo dobronamerna vprašanja. To, da je bilo vprašanje Novakove dobronamerno, je pokomentiral s frazo, da v to verjame ravno toliko, kot da je Zemlja ploščata. V nadaljevanju je še dodal, da če je že on kar koli zamudil, je zamudila tudi Novakova, ker njene stranke NSi ni v vladi, obenem pa se je obregnil tudi ob evropske poslance in jih vprašal, kaj so potem delali pet let v Bruslju, da se Slovenije doslej ni slišalo in se je čakalo samo nanj.
V nadaljevanju je predsednik vlade pokazal tudi svoj odnos do upokojencev, ko na vprašanje poslanca Levice Mihe Kordiša o prihodnosti slovenskih upokojencev klovnovsko ni odgovoril in se obregnil ob Kordiševe neprimerne objave na družbenih omrežjih. Vsej slovenski javnosti in med njimi več kot 620.000 slovenskim upokojencem ni odgovoril na konkretno zastavljeno vprašanje o tem, kako on kot premier vidi prihodnost slovenskih upokojencev, na kar upokojenci že od samega začetka njegove izvolitve nestrpno čakamo, saj niso jasne Šarčeve namere glede razrešitve težkega položaja, v katerem so se v zadnjih letih, od krize naprej, znašli slovenski upokojenci, saj je bilo v vseh teh letih zanje narejeno bore malo ali nič.
Če se prav spomnim njegovih besed na enem izmed razgovorov ob samem začetku vladanja, da problem upokojencev trenutno še ni njegova prioriteta, je s tem po mojem povedal, da on ne vidi v upokojenskih vrstah nobenih suhih krav in nobenih problemov, ki bi jih bilo treba obravnavati in razrešiti že pred časom in ne včeraj, kaj šele danes. Po mojem nakopičene upokojenske probleme doživlja in razume kot dogmo, to je kot nedokazano trditev, ter meni, da se upokojenci neupravičeno oglašamo, opozarjamo in vedno znova neuspešno zavzemamo, da bi pretežak upokojenski voz nekdo, to je vsaka prihajajoča vlada, izvlekel iz težkega blata. Toda vedno znova in znova ugotovimo, da se težav upokojencev nihče noče lotiti resno in odgovorno.
Sedaj lažje razumem, zakaj so bili, po mojem načrtno in namensko, onemogočeni vsi poskusi Alenke Bratušek, ki se je edina zavzemala, da bi vlada uresničevanje zakonskih obveznosti do upokojencev striktno uresničila že konec prejšnjega leta, tako da bi dosledno upoštevala zapisano, usklajeno, koalicijsko potrjeno in uzakonjeno razdelitev letošnjega regresa upokojencem v dveh različnih vrednostih, in zakaj ni bil opravljen uzakonjen in po dosegu gospodarskih rezultatov določen poračun pokojnin za leto 2018.
Ta krivica se vleče tudi pri predstavljenih popravkih upokojenske zakonodaje, saj je premier pred časom izjavil, da to ni upokojenska reforma in da ta še pride, pri teh vmesnih popravkih pa je glede na predlog reševanje upokojencev zopet pomaknjeno v prihodnja leta.
Razkorak med plačami in pokojninami je v zadnjem dobrem desetletju dosegel največji razkorak in prejemke upokojencev potisnil nerazumljivo nizko proti 50 odstotkom plače. Zato bi bilo nujno glede na doseganje gospodarskih rezultatov takoj preiti k popravi teh krivic in potrebnih poračunov, a tega po začrtanem planu ni zaslediti v vladnih načrtih za prihodnja leta. Tako bomo upokojenci še kar čakali, kdaj bomo s svojimi povprečnimi pokojninami dosegli postopno spremembo lestvice za odmero starostnih pokojnin, določeno v ZPIZ 2, ki naj bi za 40 let pokojninske dobe znašala vsaj 62,5 odstotka od pokojninske osnove.
Janez Turk, Dob
