Po sedmih urah zaslišanja, ki je bilo zaradi seje državnega zbora razdeljeno na tri dele v dveh dneh, so člani parlamentarnega odbora za zdravstvo potrdili kandidata za zdravstvenega ministra Aleša Šabedra. Zanj je glasovalo dvanajst poslancev, proti so bili Jelka Godec in Dejan Kaloh iz SDS, poslanka SDS Alenka Jeraj in poslanka NSi Iva Dimic pa sta se vzdržali. Tudi današnja končna potrditev v državnem zboru naj ne bi bila vprašljiva.

Poslanci govorili dlje

Za dolgo zaslišanje na odboru ni kriv Šabeder, saj so si poslanci za postavljanje vprašanj oziroma razpravljanje vzeli več časa, kot si ga je kandidat vzel za odgovore. V njih je sicer potrdil, da dobro pozna podatke o zdravstvenem sistemu; to je pokazal že v ponedeljkovi uvodni predstavitvi. Ni pa povedal, kaj točno bi bilo treba narediti, da bi ga izboljšali. Tudi včeraj so se ponavljala vprašanja o ključnih izzivih zdravstvenega sistema, Šabeder pa je vztrajal, da o konkretnih rešitvah še ne more govoriti. Ukinitev dopolnilnega zavarovanja bo tako počakala, da se koalicija poenoti o najboljšem možnem načinu uresničitve te zaveze, zahtev družinskih zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev po razbremenitvi pa naj bi se najprej lotil tam, kjer so najbolj nezadovoljni. Omenil je zdravstvena domova v Nazarjah in Kranju, kjer so zdravniki – tako kot v Celju – zagrozili s prekinitvijo delovnega razmerja. Večkrat je poudaril, da je treba poklica družinskega in urgentnega zdravnika narediti bolj privlačna za študente, ki se odločajo za specializacijo.

Bolj jasno je Šabeder razgrnil svojo zamisel, kako skrajšati čakalne dobe. Povedal je, da je imela finančna injekcija, ki jo je prejšnja vlada namenila za enkratne dodatne programe, samo kratkoročen učinek, saj se bo treba na dolgi rok sistematično soočiti s posledicami starajočega se prebivalstva oziroma s številnejšimi in zahtevnejšimi pacienti. Napovedal pa je, da bo zagotovil skrajšanje čakanja na prve specialistične preglede, kar bo vodilo v podaljšanje čakalnih seznamov za operativne posege. Zaradi teh bi se lahko tudi sam odločil za financiranje enkratnih dodatnih programov tako kot prejšnja ministrica Milojka Kolar Celarc.