Lanska novela zakona o kazenskem postopku na koncu ni preživela postopka v državnem zboru, letošnja nekoliko okleščena različice te novele pa ga najverjetneje bo. Zakon je bil danes v državnem zboru gladko sprejet s 46 glasovi za in 33 proti, prav tako pa kaže, da tokrat veta državnega sveta ne bo. Čeprav koalicija danes ni mogla računati na pomoč Levice, ki je glasovala proti noveli, so novelo ZKP podprli v opozicijski SNS. Njen predsednik Zmago Jelinčič Plemeniti je v svojem slogu dejal, da je novela sicer »korak bližje policijski državi«, vendar »bolje nekaj kot nič«.

Koalicijski partnerji so po drugi strani večkrat poudarili, da je novela usklajena s ključnimi deležniki, med katerimi so vrhovno sodišče, vrhovno državno tožilstvo in policija. Rešitvam v noveli ne nasprotuje niti odvetniška zbornica.

Hišne preiskave in lovilec IMSI

Od preostalih opozicijskih poslancev in poslancev Levice je bilo mogoče največ pomislekov slišati glede novih pravil pri izvedbi hišne preiskave, ki to omogoča tudi v primerih, ko lastnik nepremičnine in njegov zastopnik za policijo nista dosegljiva. Novela namreč predvideva, da bo v takšnih primerih pravice preiskovanca zastopal odvetnik, ki ga bo določilo sodišče. Prav tako bo moral biti ob preiskavi navzoč tudi preiskovalni sodnik (in ne le dve naključni priči kot pri drugih hišnih preiskavah). S tem je po mnenju pravosodnega ministrstva in koalicijskih poslancev zagotovljenih dovolj varovalk pri posegu v ustavno varovano pravico državljanov o nedotakljivosti stanovanja. Za večino opozicije je ta rešitev ustavno sporna.

Predvsem v stranki Levica so imeli tudi več pomislekov glede uzakonitve uporabe lovilca IMSI, naprave, ki deluje kot lažna bazna postaja in omogoča identifikacijo mobilnih telefonov osumljencev na nadzorovanem območju pa tudi iskanje lokacije iskanega (identificiranega) mobilnega telefona. Uzakonitev uporabe te naprave nekatere skrbi zaradi možnosti zlorab, vendar pa je med večino poslancev prevladalo mnenje, da tudi to določilo vsebuje dovolj veliko varovalko. Policija bo namreč smela uporabljati le takšne lovilce IMSI, ki ne omogočajo hkratnega prisluškovanja.

Hitenje zaradi evropske direktive

Sprejeta novela ZKP je obsežna in vsebuje več kot 140 členov. Del novele, zaradi katerega se je najbolj mudilo, so bili členi, ki se nanašajo na večje pravice oškodovancev. Gre za usklajevanje zakonodaje z evropsko direktivo o žrtvah kaznivih dejanj, s čimer je Slovenija že krepko zamujala in ji je grozila tožba evropske komisije. Po novem bo moral tožilec svojce pokojnih žrtev obvestiti o kazenskem postopku in jim ga vsebinsko razložiti. Žrtve bodo imele tudi možnost, da jih med postopkom spremlja oseba, ki ji zaupajo, policija in tožilstvo bosta morala poskrbeti, da se bodo žrtve lahko izognile neželenim stikom z osumljencem ali obdolžencem, razen če bo to nujno zaradi postopka samega. Policija pa bo morala že ob prvem stiku z žrtvijo oceniti njeno izpostavljenost ustrahovanju, maščevanju in ponovni viktimizaciji ter žrtev ustrezno zaščititi.

Med drugimi najbolj izpostavljenimi rešitvami je tudi nedvoumno zapisan dveletni rok za hranjenje izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov. Dveletni rok po novem prekine vsakršna aktivnost tožilstva, ki je usmerjena v pregon. Po novi ureditvi torej ne bi moglo priti do zapleta, do kakršnega je prišlo v preiskavi Zorana Jankovića (zadeva Farmacevtka), v kateri so prisluhi romali iz spisa v uničenje.

Novela prinaša tudi možnost, da banke in hranilnice v primerih, ko naznanijo sum kaznivega dejanja, skupaj s prijavo posredujejo tudi zaupne podatke, kar naj bi olajšalo pregon bančnega kriminala. Zakonske spremembe bodo v praksi prav tako omogočile, da na sodišču ne bo treba brati vseh (tudi nepomembnih) listin, možnost ločenih mnenj vrhovnih sodnikov pa je bila po pripombah zakonodajno-pravne službe državnega zbora po predstavitvi na odboru za pravosodje črtana iz zakona.

Ta rešitev, ki bi lahko izboljšala kakovost odločb in sodne prakse, vendar s seboj prinaša tudi nekatere pasti, bo tako počakala na nov premislek in prihodnjo novelo ZKP, o kateri se že govori. Vnovično noveliranje bo namreč potrebno že zaradi ustanovitve evropskega javnega tožilstva.