Prva slovenska uprizoritev drame Zabava za Borisa pušča mešane občutke: na eni strani je Thomas Bernhard vsekakor avtor, ki ga je iz več razlogov smiselno in nujno uprizarjati, toda po drugi strani se ob predstavi nehote vprašamo, ali je bil ta redkeje uprizarjani Bernhardov dramski prvenec v tem pogledu zares najbolj primerna izbira. Za postavitev v režiji Snežane Trišić in dramaturgiji Marinke Poštrak se namreč zazdi, da s pretirano nazornim poantiranjem na nekam paradoksalen način otopi ostrino osnovnega sporočila ter poudari nekatere šibkejše plasti predloge (besedilo je prevedel Jani Virk), zaradi česar je končni vtis bolj mlačen, kot bi (morda) lahko bil.
Značilni bernhardovski »trikotnik« v prvi slovenski uprizoritvi drame Zabava za Borisa: Darja Reichman (Dobra), Vesna Slapar (Johanna) in Simon Šerbinek kot Boris (Foto: Nada Žgank)
Obetaven začetek igre ponudi prepoznavno bernhardovsko situacijo: vdova poznih srednjih let, ki je v nesreči izgubila moža in noge (Darja Reichman<...
