Že drugo leto zapored je Finska najsrečnejša država na svetu, sodeč po poročilu o sreči po svetu, ki ga od leta 2012 ob vsakoletnem svetovnem dnevu sreče objavlja Organizacija združenih narodov (OZN). Na lestvici najsrečnejših držav na svetu ji sledijo druge skandinavske države – Danska, Norveška, Islandija – in Nizozemska. Švica se je uvrstila na šesto mesto, sledijo ji Švedska, Nova Zelandija, Kanada in naša severna soseda Avstrija, ki je z desetega mesta letos zrinila Avstralijo.

Slovenija v zgornji tretjini, med Kolumbijo in Nikaragvo

Avtorji poročila so države razvrstili glede na šest kriterijev: dohodek, svobodo, zaupanje, pričakovano življenjsko dobo, socialno blaginjo in velikodušnost. Prvih deset držav je doseglo visoke rezultate po vseh kriterijih. Najsrečnejši pa niso le Finci, ampak tudi prišleki, ki so si na Finskem ustvarili bivališče. »Njihovi priseljenci so tudi najsrečnejši priseljenci na svetu,« je opisal sourednik poročila John Helliwell, profesor za ekonomijo na Univerzi Britanske Kolumbije. »Ne gre torej za finski DNK, ampak za način življenja v tej državi. Tukaj ljudje preprosto želijo živeti.« Finci sicer za socialno varstvo plačujejo visoke davke in prispevke, a v zameno uživajo visoko stopnjo socialne zaščite (od predšolske vzgoje do temeljnega dohodka), svobode, zaupajo svoji vladi in so velikodušni. »Skrbijo drug za drugega,« dodaja Helliwell.

Ne zgolj na Finskem, ljudje si, kot kaže, želijo živeti v Skandinaviji. Razlike med osmimi najsrečnejšimi državami na svetu so namreč tako majhne, da se na lestvici skoraj vsako leto zgodijo spremembe med njimi. Nova Zelandija je denimo letos pristala na šestem mestu – enako kot lani – in prav nedavni teroristični napad v Christchurchu je vzroke za to lepo ilustriral: »Najsrečnejše in najbolj povezane družbe se razlikujejo po svoji odpornosti in sposobnosti, da se spopadajo s slabimi stvarmi. Tako po potresu leta 2011 kot po nedavnem terorističnem napadu v Christchurchu so se ljudje zbrali in si pomagali,« je spomnil Helliwell.

Slovenija se je uvrstila v zgornjo tretjino lestvice, na 44. mesto, kar je sedem mest bolje kot lani, in je v družbi Kolumbije in Nikaragve.

Finančna blaginja ni (nujno) razlog za srečo

ZDA, ki so se uvrstile na 19. mesto, dokazujejo, da finančna blaginja ni (nujno) razlog za srečo; ZDA, razen po dohodku, ne dosegajo visokih rezultatov po nobenem drugem kriteriju. K slabi uvrstitvi bistveno prispevajo tudi novodobne odvisnosti, predvsem od družbenih omrežij, ki dolgoročno povzročajo nesrečo, tesnobo in depresijo. »Odvisnosti prihajajo v mnogih oblikah, od zlorabe drog do iger na srečo in digitalnih medijev,« pravijo avtorji, ki so letos posebno pozornost posvetili prav vprašanju, kako se je sreča spremenila v zadnjih desetih letih in kako na to vpliva informacijska tehnologija. Med najhitreje spreminjajočimi se dejavniki življenja so namreč tisti, ki določajo, kako ljudje komunicirajo med seboj.

Pravzaprav se nobena od svetovnih in kapitalističnih velesil ni uvrstila na visoka mesta lestvice. Velika Britanija je zasedla 15. mesto, Nemčija 17. mesto, Japonska 58. mesto, Rusija 68. mesto, Kitajska pa 93. mesto. Vse so lanski rezultat poslabšale.

Kje pa ljudje ne želijo živeti? Že tradicionalno so to države, ki jih pestijo (državljanske) vojne, kjer je stopnja svoboščin in blaginje nizka, stopnja korupcije in nezaupanje v oblast pa visoka. Najbolj nesrečni so prebivalci Južnega Sudana, Srednjeafriške republike, Afganistana, Tanzanije, Ruande, Jemna, Malavija in Sirije. Proti dnu lestvice je padla tudi Indija (140. mesto), saj so se med prebivalstvom povečale skrb, žalost in jeza. Enega največjih padcev pa je v zadnjem letu doživela Venezuela (108. mesto).

Ni naključje, da so na dnu lestvice države, v katerih je tudi stopnja zaznavne korupcije med najvišjimi, kot je letos pokazalo poročilo organizacije Transparency International, in narobe, da so na vrhu lestvice države, v katerih je korupcije najmanj.